Sejšeli, z velikimi okroglimi skalami, belimi peščenimi plažami in kokosovimi palmami, so me navdušili že pred 7. leti. Takrat sva raziskovala glavni otok Mahe, ki je ponudil ravno toliko, da sem se želela ponovno vrniti. Letos sem za zimski pobeg na toplo izbrala druga dva najbolj obiskana otoka na Sejšelih, za katera sem slišala same presežke. V članku bom na kratko opisala najin načrt potovanja na LaDigue in Praslin in z vami delila nasvete, ki vam bodo pomagali pri odločitvi, ali so počitnice na Sejšelih prava izbira za vas.

p.s. Cene, ki jih bom v članku objavljala, so preračunane po tečaju 100 SRC = 6 €

Sejšeli v času covid-19 

Za vstop na Sejšele v času epidemije poleg potnega lista potrebuješ negativen PCR test, ki ni starejši od 72 ur. V izogib »pozitivnemu« presenečenju sva vse, razen letalske karte, plačala v zadnjem trenutku. Pred odhodom moraš izpolniti tudi obrazec za odobritev vstopa (10 € na osebo), za katerega potrebuješ PCR potrdilo ter podatke o letu in namestitvi (za vse dni!). Potrditev prejmeš na e-naslov v roku 9 ur.

S seboj moraš imeti tudi potrdilo o zavarovanju, ki pokriva stroške za primer okužbe s koronavirusom. Sama imam sklenjeno celoletno zavarovanje za tujino pri Vzajemni in z njihovimi storitvami (žal sem jih v preteklosti že potrebovala), sem res zadovoljna. Pri njih skupaj s polico dobite tudi potrdilo v angleščini, ki izrecno navaja, da vključuje kritje »covid« stroškov. Vse dokumente, vključno z odobritvijo vstopa, morate pokazati tudi na odhodnem letališču, zato imejte s seboj vse kopije.

Letalska karta

Tole si zasluži svoje poglavje, sploh v času pandemije. Sama sicer vedno izberem odhod iz Ljubljane, saj ostale opcije za čezoceanske lete niso dosti cenejše (sploh če upoštevaš transferne stroške, parkirnine in časovno potrato). Trenutno je pristanek v Ljubljani cenejši tudi zato, ker ti ni potrebno delati PCR testa, če si cepljen ali prebolevnik. Če bi letela recimo iz Italije, bi morala za PCR test na Sejšelih odšteti dobrih 100 € na osebo (takšni so bili pogoji).

Moja prva izbira so vedno Turkish Airlines, saj so zanesljivi, iz Ljubljane po novem letijo spet vsak dan, v ceno je vključena tudi prtljaga, njihova postrežba na letalu pa je več kot korektna. Za letalsko karto sva odštela okoli 650 € na osebo, morebitna odpoved leta pa bi naju stala le 60 €.

Načrt potovanja

Prvi dan sva porabila za najdaljši transfer, torej do otoka LaDigue. Tam sva rezervirala 4 noči, na Praslinu pa 6, ker je otok precej večji. Če bi izbirala še enkrat, bi bilo ravno obratno. LaDigue naju je namreč popolnoma očaral, Praslin pa je precej podoben glavnemu otoku Mahe.

Moj nasvet za vse, ki na Sejšelih še niste bili: če imate omejen budget, pojdite na Mahe, ki ponuja vsega po malem, poleg tega boste prihranili na transferjih. Če želite kombinacijo, bi jaz izbrala Mahe in LaDigue, ker je slednji precej bolj »divji« in ima res neko svojo dušo.  Tudi na Praslinu so plaže čudovite in marsikomu je ta otok najbolj všeč, a a naju ni pustil posebnega vtisa, ker je bilo vse nekako »že videno«.

Transfer med in po otokih

Do Praslina prideš z lokalnim letom ali s trajektom, do LaDiga pa le s trajektom. Za slednjega priporočam, da karte kupite online vsaj kak dan vnaprej. Vožnja Mahe – Praslin (50€ v eno smer) traja dobro uro. Vožnja Mahe – LaDigue (60€) traja skupaj cca 90 minut (s postankom na Praslinu, kjer prestopiš na drug trajekt). Karta LaDigue – Praslin je 15€.

Z letališča do pristanišča Mahe je najceneje, da poleg karte vzameš še avtobus (10 € v eno smer). Časovno računajte slabo uro za carinske zadeve, pol ure za vožnjo z avtobusom do pristanišča in pol ure za rezervo.

Za prevoz po Praslinu priporočam rent a car (najmanjši avto stane cca 40€ na dan). Pozor, vozi se po levi. Na voljo so tudi lokalni avtobusi, ki so kar pogosti in ustavljajo na vseh pomembnih lokacijah. Za LaDigue pa obvezno najem kolesa (6€ na dan), ker avtomobilov na otoku ni (razen par taksijev), razdalje pa so ravno tolikšne, da peš težko kam prideš.

Nastanitve

Zaradi »loterije« s PCR testom sem nastanitve kontaktirala kar neposredno. In sicer tako, da sem odprla Google Maps, in se z miško »sprehodila« po obali. Večina namestitev ima v Googlu tudi e-mail ali pa kar WhatsApp številko. Za pogajanje pri ceni sem hkrati gledala ponudbo na Bookingu. Večina je bila k sreči pripravljena na plačilo ob prihodu, in to celo z gotovino, v evrih.

Moj pogoj je bil, da sva na zahodni strani otoka (I’m a sucker for sunsets), čim večja zasebnost in lasten vhod, po možnosti samostojen bungalov. Cene namestitev so podobne na obeh otokih in če boste mobilni, je dejansko skoraj vseeno, kje ste locirani. Več o tem bom napisala naknadno, ko bom podrobneje opisala oba otoka. Predlagam, da me posledite na Instagramu, kjer redno objavljam povezave do novih člankov.

Na LaDigu sva spala pri Agnes, kjer sva imela svojo hiško in vso zasebnost, ki sva jo želela. Lokacija je bila za naju idealna, nekako centralno izhodišče za vse, kar je na otoku za videti. V ceno 120 € za dve osebi na noč je bil vključen zajtrk: domače sadje, jogurt, jajca, toast, maslo in marmelada ter kava ali čaj. Vsak dan isto, a zelo okusno. Agnes je naročila tudi taksi, ki naju je čakal v pristanišču (12 € v eno smer) in najem koles.

Praslin je bil zaradi velikosti malo večja uganka, a na koncu je vse stvar izbire: ali odšteješ več denarja in si neposredno ob plaži, ali pa je skoraj vseeno, kje spiš. Midva sva izbrala La Pointe Beach huts, ki so le čez cesto od morja, a se tam zaradi nizke vode ne moreš ravno naplavati. Je bila pa zato izbira res pika na i, saj tako lepega ambienta, domiselne arhitekture in zanimivih detajlov še nisem videla nikjer. Za suito, kjer sva imela popolno zasebnost, sva plačala 145 € na noč.

Hrana in pijača v trgovinah in restavracijah

Kar se tiče ponudbe v restavracijah, so Sejšeli kar dragi. Nekje na ravni Norveške, recimo. Cene se začnejo pri cca 15 €, za kar dobite osnovno pico ali špagete. Ribje ali mesne jedi so od 25 € dalje, cene pijače pa niso pretirane (cca 2x dražje kot v trgovinah). McDonaldsa nimajo. 🙂

Imajo pa na srečo take away kioske, ki ponujajo cenovno ugodno in kulinarično izvrstno izkušnjo. Tako na LaDigu kot Praslinu sva vsaj enkrat na dan jedla pri njih, cene za obrok, ki te res nasiti, pa so 4 – 10 €. Midva sva bila obsedena z ribami in morskimi sadeži, slasten seafood kebab ali ribo na žaru s prilogo sva dobila za manj kot 6 €.

Voda naj bi bila sicer pitna, a midva sva jo vseeno prekuhavala. Kupovanje vsak dan po 5 litrov plastenk se mi namreč upira in če že na druge načine “svinjam” planet, lahko vsaj tu naredim mini prispevek. Sicer liter vode v trgovini stane cca 1€, kokakola 0.5 litra cca 1.3 €, odlično Seybrew pivo 0.3 litra cca 2 €, smuti iz lokalnega sadja na plaži pa dobrih 6 €. Spodobne kave ne iščite, ker je ni. Razen na letališču, kjer kapučino stane nekaj čez 4 €.

Ponudba v trgovinah, ki so večinoma v lasti Indijcev, je za naše razmere precej porazna. Zaman sem iskala kakršen koli približek užitnega kruha, na voljo je samo bel toast. Še bolj redka vrsta je salama oz. klobasa – največ, kar lahko dobiš, so zamrznjene hrenovke. Vse ostalo se je nekako našlo, čeprav sva morala za “fasngo” v tri trgovinice.

Varnost na otokih

Eno izmed vprašanj, ki sem ga prejela na Instagramu, je bilo, ali so na Sejšelih kakšne nevarne živali. Na otokih mrgoli ogromnih pajkov, ki pa so k sreči bolj po drevesih in niso strupeni. Menda tam živi tudi ena vrsta manjše kače, ki ni smrtonosna. Na plažah so občasno opozorila o morskih psih, a bolj v stilu »na morju si, nihče ti ne garantira, da ga ne boš srečal.«

Kar je precej bolj zoprno, so t. i. sand flies. Odurne mikro mušice kraljujejo na določenih plažah in prežijo na naivne turiste. Midva sva jih prvič spoznala na Maheju, tokrat pa sva bila njihova gostitelja ravno zadnji dan. Čeprav nama je oskrbnica v Praslinu povedala, kje se nahajajo, naju je zavedla čudovita barva morja in 2-kilometrski sprehod ob plaži je bil usoden. To pomeni cca 10 – 20 ekstremno hitrih ugrizov in praskanje do krvi še vsaj 5 dni kasneje.

Kdaj je najprimernejši čas za obisk Sejšelov

Na Sejšelih se temperatura zraka in morja vedno giblje nad 25 °C, tako da s tega vidika bi rekla, da ujemite priložnost takrat, ko se pojavi. Deževna doba je nekje med decembrom in februarjem, a midva v vseh 10 dneh nisva imela niti kaplje dežja (samo enkrat ponoči). Tudi, če pada dež, je romantično, toplo in hitro mine. Edina moteča stvar v zimskih mesecih je veter in morski tokovi, zaradi česar je plavanje na nekaterih najlepših plažah oteženo. Uradno je najboljša sezona med aprilom in novembrom.

Drugi koristni nasveti

• Kartice sprejemajo v restavracijah, drugod skoraj ne, zato potrebujete gotovino. Tečaj niha dnevno, najbolje je da gotovino dvignete na bankomatu.
• Za polnjenje elektronike potrebujete adapter s 3 izvlečki.
• Če greste na LaDigue, svetujem da s seboj vzamete baterijo. Kolesa namreč nimajo luči, stemni pa se že okoli 19h. Če potrebujete kakšno kvalitetno, imate na tem linku 30% popust s kodo ANDA10. Ne dobim provizije, nič bat. 😉
• V potovalno lekarno dodajte kakšne hladilne gele za primer pikov mušic, takšnih ali drugačnih.
• Pri oblačilih se držite načela »več je manj«. Švicali boste nonstop, dolgih rokavov ne potrebujete. Za pohodniške podvige med plažami so dovolj natikači. Za oba najvišja vrha (dobrih 300 m n. v.) pa raje vzemite kakšne superge.
• Večina trgovin in fast foodov se zapre ob 19h, tudi sicer nekega nočnega življenja na otokih ni. Ob nedeljah je veliko zadev zaprtih.

Prejela sem tudi nekaj vprašanj, naj primerjam Sejšele in Maldive, zato sem spisala poseben članek na to temo. Upam, da sem o Sejšelih zajela vse pomembne informacije, sicer pa me lahko kadarkoli pocukate za rokav za dodatna vprašanja. Fotografije s potovanja lahko najdete v mojem Facebook albumu ali na Instagramu med highlihtsi. Vesela bom tudi vsakega novega sledilca. 😉