Ko sem začela pisati blog, mi je kolega rekel: »Daj napiši, kje kupiš letalsko karto, kako se znajdeš na letališču in kaj vse moraš vedeti, ko se čekiraš«. Nasmehnila sem se mu, češ, pa saj to vsi vejo, kdo bo to bral. Njegov izraz na obrazu je ostal resen: »Ne, res me zanima, ni veliko takih, ki potujejo tako pogosto kot ti in včasih je človek prav zmeden, sploh če greš nekam prvič.« Kmalu zatem sem na potovanje z letalom vzela s seboj mami in si predstavljala, kako izgubljeno bi se reva počutila, če bi jo na letališču pustila samo. In, nenazadnje, tudi sama se še vedno učim, odkrivam nove trike, se poskušam izogibati neprijetnim situacijam ob rezervacijah, med letom in ob zamudah letala. In teh ni malo, če potuješ pogosto. Torej tu je 10 korakov, kako se pripraviti na potovanje z letalom, da bo vse skupaj čim manj stresno.

1. Rezervacija letalske karte

Sama za rezervacijo letalskih kart najpogosteje uporabljam Expedio (saj imajo 24-urni brezplačni odpovedni rok, če si morda čez noč premisliš ali najdeš kakšno ugodnejšo povezavo) ali pa Skyscanner, ki deluje kot iskalnik najugodnejših povezav, nato pa te usmeri na stran od konkretnega ponudnika. Vedno se splača preveriti več iskalnikov, saj ima Expedia včasih slabšo ponudbo pri evropskih in azijskih letih, medtem ko je za potovanje v ZDA zelo konkurenčna. Na vprašanje, ali se splača počakati na »last minute« cene, nihče nima pravega odgovora, jaz pa se zadnje čase držim pravila: ko najdem sprejemljivo povezavo in ceno, jo rezerviram. Do zdaj se je še vedno izkazalo, da je čakanje do zadnjega privedlo do precej višjih cen, nenazadnje pa je tudi število sedežev omejeno in čez noč se lahko zgodi, da se letalo zapolni.

2. Kaj upoštevati pri izbiri letalske karte

Spletni iskalniki ponujajo kombinacije letov različnih letalskih družb, zato so cene lahko zelo različne. Največkrat seveda »pademo« na nizke cene, vendar je zelo priporočljivo preveriti ure letov, koliko je vmesnih postankov in koliko časa traja celoten let (vključno s čakanjem na letališčih). V redkih primerih se lahko dolge postanke na letališčih sicer izkoristi za obisk mesta, v katerem čakaš na naslednji let, vendar v nočnih urah ti to kaj dosti ne pomaga. Prav tako ni romantično čakati na letališču več kot 3 ure, saj sedeži niso ravno udobni, kava in hrana sta dragi in večinoma zanič… tako da na koncu lahko zapraviš še kar lepe denarje, da sploh »preživiš« do naslednjega leta. Težava so lahko tudi (pre)zgodnji pristanki, saj večina hotelov goste sprejema šele po 14. uri. Kaj boste pa do takrat, s kovčki čakali pred vrati? Preračunajte, če se vam splača!

3. Izbira odhodnega letališča

Pri rezervaciji letalske karte je sicer priporočljivo pogledati odhode z bližnjih letališč (npr. Zagreb, Trst, Celovec, eventuelno tudi Benetke, Munchen ali Dunaj), vendar tudi tu velja podobno opozorilo kot zgoraj. Če cene in ure letov niso precej ugodnejše, potem se kallkulacija definitivno ne izide. Pot do drugega letališča ni zastonj, cestnine (sploh italijanske ali avstrijske, ko je treba kupiti vinjeto), niso majhne, plačati boste morali parkirišče in najpomembneje – če se vračate npr. z Dunaja, so pred vami še 4 ure vožnje z avtomobilom. Če imate to srečo, da se vam na parkirišču ne izprazni guma. Ja, tudi to se mi je že zgodilo 🙂

4. Zavarovanje leta

Pred plačilom letalske karte ti spletni sistem ponudi doplačilo za zavarovanje leta za primer odpovedi ali drugih nevšečnosti. Če klikneš »ne«, ponavadi sledi »grozeče« podvprašanje: »Ali ste prepričani, da vašega leta ne želite zavarovati?« Moje vodilo tu je preprosto: če je let oddaljen več mesecev in obstaja verjetnost, da se bo kaj »zalomilo«, potem doplačam tistih par 10€ in sem mirna. Če je let znotraj dveh mesecev, potem tvegam in se odločim, da do takrat pač ne bom zbolela ali si zlomila noge. Sicer pa je tako: če se ne prikažete na letališču pravočasno, potem niste upravičeni do nadomestnega leta ali vračila denarja (če niste doplačali zavarovanja za riziko odpovedi). Za vse ostale primere (če zamudi letalo, ali če ne dobite takšne storitve, ki ste jo plačali), vas ščiti Evropska unija s posebno Uredbo o pravicah letalskih potnikov. O tem kdaj drugič, saj je zadeva precej obsežna.

5. Izbira sedežev

Sama imam kartico zvestobe 7 različnih letalskih družb, kar pomeni, da sem ob registraciji v njihov sistem že izbrala svoje »preference«: da želim imeti sedež ob oknu, da želim določen meni… (odvisno, kaj posamezna družba ponuja). Kar se tiče sedežev, je po mojem mnenju najbolje rezervirati tiste bolj spredaj, in sicer iz dveh razlogov: če imate zelo malo časa do naslednjega leta, vam bo pri izkrcanju prišla prav vsaka minutka (potniki se ponavadi izkrcajo po sistemu »prva vrsta najprej«), pa tudi hrano in pijačo vam bodo postregli prej 😉 Če imate kratek polet in vas vmesni postanek ne skrbi, potem priporočam sedež ob oknu, saj boste nemalokrat nagrajeni s čudovitim razgledom. Če imate dolg polet in letite ponoči, pa razmislite o zunanjem sedežu, saj boste tako lahko večkrat vstali in razgibali noge.

6. Prihod na letališče

Prav vse letalske družbe opozarjajo in svetujejo, da je treba na letališče priti vsaj 2, še raje pa 3 ure pred odhodom. V večini primerov to res ni potrebno. Naprimer, na letališču Jožeta Pučnika ni prav nobenega razloga, da bi se čekiral več kot 1 uro prej, saj je terminal tako majhen, da zelo težko obtičiš v gneči pred rentgenskim pregledom. V bistvu je najpomembnejša informacija tista, kdaj se zaprejo »check in« šalterji – zato informacije o posameznem prevozniku preverite na internetu ali pokličite na letališče. Se mi je že zgodilo, da sem se lahko za let v Istanbul (s Turkish Airlines) čekirala 35 minut pred odhodom, naslednji teden pa sem za let v Beograd s solzami v očeh gospo na šalterju prosila, če mi omogoči prijavo, saj mi je »kao« na poti počila guma (namreč Air Serbia šalter zapira 45 minut pred letom). Amerika, recimo, je že druga pesem – in o tem raje kdaj drugič.

7. Kako se znajti na letališču

Če niste poskrbeli za »online check-in« in nimate stiskane karte (pozor, plačana rezervacija še NI karta; karta mora imeti že vse podatke o letu, sedežu in pa črtno ali QR kodo), potem morate najprej na šalter tiste letalske družbe, s katero letite. Za »check in« potrebujete samo potni list (ali osebno, če letite znotraj EU), saj so podatki o vašem letu že vneseni. Oseba za šalterjem vam natisne karto (ne bo odveč, če jo prosite za kak dober sedež, če tega niste storili že ob rezervaciji), stehta prtljago (pozor, ob rezervaciji preverite, kakšna je dovoljena teža in koliko kosov je vštetih v ceno!) in vam zaželi prijeten let. Nato poiščete vrsto za rentgenski pregled, kjer v posebne posode odložite vse predmete, ki jih nosite s sabo (včasih se morate celo sezuti, zato preverite, da vaše nogavice niso strgane 😉 ) in se odpravite skozi vrata za pregled. Če je letališče veliko, potem svetujem, da poiščete zaslone, kjer so izpisani vsi leti in tam poiščete svojega – gor piše, katera vrata (GATE) morate poiskati za vkrcanje. Včasih se namreč zgodi, da se oznaka vrat spremeni in vaš problem bo, če tega ne boste opazili pravočasno.

8. Udobje med letom

Minili so časi, ko so letalske družbe za vse, še tako kratke lete, ponujale hrano, pijačo, nogavičke in zamaške za ušesa. Če imate čezoceanski let, sta hrana in pijača sicer zagotovljeni (ni pa nujno, da vam bo le-ta všeč), vse ostalo pa je že bolj ali manj stvar loterije. Zato preverite na spletu, kaj vas čaka med letom in se na to dobro pripravite. Sama na letalo vedno vzamem svoje slušalke, saj jih na kratkih letih ne dobiš, na dolgih pa niso ravno najbolj kvalitetne (velikokrat se zgodi, da sploh ne delajo). Uporabljam Sonyjeve slušalke, ki so sicer precej velike, a imajo kvaliteten zvok in nudijo kar dobro izolacijo. Druga zelo pomembna stvar je, da se oblečete v plasteh, saj so razmere na letalih včasih nenormalne. Čakanje do vzleta je včasih tako vroče, da se kar pripravite na preznojene sosede, po odhodu pa se vklopi avtomatska klima in skoraj zmrzneš. Sama imam vedno pulover s kapuco (ali vsaj ruto), saj se klime ne da vedno usmeriti in ti lahko celoten let piha direktno v glavo. Med letom se ponavadi sezujem, zato s sabo vzamem kakšne debelejše nogavice, saj lahko piha tudi v noge. Hrano in pijačo ponavadi lahko kupiš na letalu in cene so zelo podobne tistim na letališču. Torej, če želite malo prihraniti, ne kupujte hrane na letališču, ampak jo že prinesite s sabo. Pri pijači je to žal težje, ker je ne smeš nesti skozi rentgen. Kar se tiče »zabave«, pa se splača omisliti kak manjši prenosnik ali tablični računalnik, na katerega lahko naložite kak film, se pripravljate na sestanek (če letite službeno), ali rešujete sudoku. Na marsikaterem letu so namreč filmi in glasba za doplačilo, moteče pa je tudi to, da vsaka objava po mikrofonu njihovo predvajanje prekine, kar je lahko zelo glasno in moteče.

9. Pristanek in odhod z letališča

Če imate naprej naslednji let in ima vaše letalo zamudo, se pogovorite z letalskim osebjem glede protokola – morda bodo lahko poklicali in sporočili, naj vas počakajo, ali pa vas presedli bližje izhodu, da ne boste izgubljali dragocenih minut. Sicer pa se izkrcajte kulturno, počakajte, da pridete na vrsto, vzemite s seboj vse, kar ste prinesli na letalo in se odpravite proti mestu za dvig prtljage, oziroma »BAGGAGE CLAIM«. Tam počakate na svoj kovček in ne odstranite označevalnih trakov vse do trenutka, ko zapustite letališče. Za odhod z letališča se pravočasno pozanimajte za vse opcije – večinoma imajo vsa letališča taksije in javni prevoz, vendar so prvi lahko zelo dragi, drugi pa morda potrebujejo vnaprej kupljene karte. Če se le da, sama za prevoz z letališča uporabljam Uber.

10. Rezervacija preko agencije

Sicer zelo redko, a včasih se za rezervacijo karte obrnem na kakšno slovensko agencijo – npr. kadar gre za bolj kompleksno povezavo ali pa če letim službeno in nimam časa iskati najugodnejših variant. Po mojih izkušnjah niso dosti dražje in še gnjavite jih lahko, če se kje zalomi. Čeprav zgoraj napisano velja predvsem za lete, ki jih rezervirate sami, pa tudi ne bo odveč, če upoštevate vsaj katerega od nasvetov in preverite pri agentu, ali si morda lahko izborite dober sedež ter kako je z zavarovanjem. Pa srečno pot!