“Kia Ora!”, me v lokalnem jeziku Maorov pozdravi Janez, 28-letni gradbeni inženir, ki se je v Auckland preselil novembra 2014. Po študiju se je želel utrditi na področju potresnega inženiringa, hkrati pa je iskal državo z ugodnim razmerjem med kvaliteto življenja in kariernimi priložnostmi. Je bila Nova Zelandija prava izbira?

Živjo Janez, tako mlad, pa kar v Novo Zelandijo? 
Ja, to sem jaz – vedno v akciji 🙂 Nekje v podzavesti sem čutil, da Nova Zelandija najbolj pristoji mojemu karakterju. Sedaj, po skoraj dveh letih in pol, odkar živim tu, lahko rečem, da sem sprejel pravo odločitev. V Sloveniji sem sicer imel nekaj priložnosti za zaposlitev, ampak so plače v moji branži trenutno relativno slabe. Kot gradbeni inženir prevzemaš veliko odgovornost za svoje delo, poleg tega je študij precej zahteven, zato delo za nizko plačo zame nikakor ni bilo sprejemljivo. Hkrati pa sem si želel iti nekam, kjer bom začel popolnoma “iz nič”, brez da bi kogarkoli poznal. Da vidim, ali mi lahko uspe, ali bom popolnoma zavozil.

Je bila odločitev res tako lahka? Nenazadnje je to skoraj na koncu sveta… 
Ni bilo tako težko, ker sem na začetku mislil, da bom ostal samo eno leto. Sedaj pa teče že tretje… res je noro, kako čas leti. Malo mi je žal, da nisem mogel tega koraka narediti že prej, ampak sem želel zaključiti študij, poleg tega sem imel obveznosti z vodenjem Študentske organizacije, tako da ni šlo. Sem pa sedel na letalo za Auckland en teden po opravljenem diplomskem zagovoru. Spakiral sem dobesedno nekaj ur pred letom 🙂

Kako pa so starši to sprejeli?
Hja, na začetku so bili malce razburjeni, v stilu “Ka s hudič na glavo pou?”, “Kuga ti je tega treba?”, “Celo Evropo maš tle, ti pa rineš na drug konc!”. Ampak na koncu so se sprijaznili, saj so vajeni mojih norih idej. Moram pa priznati, da se je bilo kar težko posloviti po tem, ko sem prišel na prvi kratek dopust nazaj v Slovenijo. Selitev na “konec sveta” je precej sebično dejanje, če gledaš z vidika svojih najbližjih – in včasih imam kar malce slabo vest.

In praviš, da si službo dobil praktično takoj, ko si stopil z letala? 
Ja, skoraj dobesedno. Pristal sem v petek, natisnil nekaj CV-jev in v ponedeljek prvega nesel v podjetje, ki je bilo najbližje mojemu hostlu. Srečno naključje je bilo, da sem ga tajnici oddal ravno v trenutku, ko je prišel mimo direktor. Takoj me je povabil na razgovor in ostalo je zgodovina – še vedno delam za isto podjetje, KCL Engineering Services. Je pa kar pestro, ko moraš praktično takoj v službo, nimaš pa še ne avtomobila, ne stanovanja. Tako da sem mesec in pol bival kar v hostlu, saj je bilo iskanje sobe prava nočna mora. Težko je najti nekaj primernega in se ustaliti, če delaš od ponedeljka do petka, hkrati pa se moraš v službi še dokazati.

Si imel kak rezervni načrt?
Hm, dobro vprašanje. Ker sem službo dobil takoj, nisem imel niti časa, da bi me skrbelo. Moji prihranki bi zadoščali za nekaj mesecev in če mi ne bi uspelo, bi šel pač nazaj domov. 

Kakšen je bil tvoj prvi vtis, ko si se ustalil v Aucklandu?
Auckland v resnici ni najboljša lokacija za življenje v Novi Zelandiji. Mnogo raje bi živel nekje izven mesta. Ampak če hočeš dobro službo za spodobno plačilo, je to najboljša izbira. Saj je v vseh večjih mestih podobno, vedno se je treba nečemu odpovedati. In če vzamem v zakup višji življenjski standard, karierne priložnosti in prostočasne aktivnosti, ki jih ponuja, je Auckland kar dober kompromis.

Kolikor vem, je Nova Zelandija zelo varna država. Kaj pa kot tujec, si imel kakšne negativne izkušnje?
Ne, kje pa, Kiviji so zelo prijazni. Domačini so navajeni turistov in popotnikov, ki jih je precej skozi vse leto. V bistvu sem celo srečal nekaj Novozelandcev, ki so vedeli, kje je Slovenija, ali pa so jo tudi že obiskali. Res fin občutek, ko slišiš kaj takega.

In kakšni so Kiviji v resnici?
Mnogo bolj so sproščeni kot katerikoli narod v Evropi. Ne sekirajo se za nepomembne stvari. Služba jim ni ravno prioriteta, niso toliko usmerjeni h karieri, kot Evropejci. Službo imajo zato, da “plačajo račune”. Ker so precej izolirani od sveta in nimajo sosedov, jih ne rabi skrbeti, ali bo dovolj za vse. Ves pretok delovne sile je zelo reguliran preko izdajanja viz. Eden izmed podjetnikov je nedavno nazaj rekel, da če želiš imeti zaposlenih 30 Kivijev, jih moraš v bistvu zaposliti 40. Ker 10 jih sigurno ne pride v službo tisti dan zaradi različnih izgovorov… počila guma, zbolel ali pa se enostavno sploh ne prikaže 🙂

Se da s povprečno plačo spodobno živeti?
Odvisno od tega, kje živiš. Stroški v Aucklandu so zelo visoki. Če želiš spodobno hišo, gredo zneski tudi v milijone. Hiše tu so večinoma narejene iz lesa in kvaliteta gradnje je slabša kot v Sloveniji. Za 700.000 NZD (približno 400.000€) dobiš manjšo hišo z dvema spalnicama. Ni mi jasno, kako si lahko par s povprečno plačo in dvema ali več otroci tu privošči spodobno življenje. K sreči so plače v gradbeništvu trenutno zelo dobre, kar v mojem primeru pomeni, da si lahko privoščim več, kot bi si doma.

Kako preživljaš prosti čas?
Čez vikende potujemo s prijatelji po Novi Zelandiji, največkrat po North Islandu “iščemo valove” za surfanje. Praktično vsak vikend sem naokoli in raziskujem nove kotičke. Upam si reči, da sem verjetno obiskal več krajev kot povprečen Kivi. Saj vidiš, koliko časa sva rabila, da sva sestavila tale intervju 🙂

Kdaj je najboljši čas za obisk Nove Zelandije?
Auckland je poznan po tem, da ima lahko 4 letne čase v enem dnevu. Sicer pa je najboljši čas za obisk poleti, torej od sredine decembra do Velike noči. Poletja so večinoma zelo prijazna (ne prevroča), medtem ko so zime, vsaj na North Islandu, popolno nasprotje – že skoraj depresivne. Na South Islandu je malo bolje, ker imajo vsaj sneg. Sicer pa lahko zelo hitro dobiš opekline od sonca – je namreč tako močno, da v trgovinah ne dobiš kreme z zaščitnim faktorjem pod 30. Naprimer, na Hrvaškem me sonce nikoli ni opeklo, tu pa je moj nos večinoma rdeč kot zrel paradižnik.

Reciva, da imam na voljo 14 dni za obisk – kako naj se organiziram, da bom videla čim več?
Definitivno moraš obiskati Queenstown, ki spominja na Bled – gre za majhno mesto ob jezeru, kjer mrgoli turistov, ponuja pa številne atrakcije, tudi za adrenalinske odvisnike. Žal pa so glavne stvari, ki jih je treba videti, precej razpršene po Novi Zelandiji, zato 14 dni praktično ni dovolj. Popotniki si večinoma vzamejo po 1 mesec za vsak otok (North in South Island, op. AA) in tudi to je precej “na knap”. Najpogosteje se potuje z avtodomi, kar naredi raziskovanje dežele še toliko bolj zanimivo.

5 najbolj zanimivih stvari v Aucklandu?
Auckland sam po sebi ni tako zanimiv. Najboljše stvari se najdejo vsaj uro vožnje iz centra. Za ogled bi priporočal plažo Piha beach, vinsko pot na otoku Waiheke Island, Sky Tower, vulkan Mount Eden in pa plaže na vzhodni obali (Tawharanui, Forestry, …).

Kako pogosto se vračaš domov?
Žal ne toliko, kot bi si želel, saj potovanje samo v eno smer traja dva dni. Na srečo me je letos februarja obiskala sestra, kasneje pridejo še nekateri prijatelji. Julija načrtujem dopust v Južni Ameriki in če bo le priložnost, se bom “ustavil” doma za nekaj dni. Ne glede na to, kako rad imam Slovenijo – moj prosti čas je vendarle omejen in toliko stvari je še za videti drugod po svetu…

Kaj najbolj pogrešaš?
Slovenska dekleta in babičino kuhinjo 🙂

Tipična novozelandska hrana so kiviji, ane? 😀
Hm… verjetno tudi Novozelandci nimajo enoglasnega odgovora na to vprašanje. Večinoma pravijo, da je njihova tradicionalna hrana “fish’n’chips”, čeprav to res ni nič posebnega. Pač ocvrta riba in pomfri. Skupno jim je predvsem to, da zelo pogosto pečejo zunaj, na žaru, in to mi je zelo všeč. Pa tudi njihova torta “Pavlova” je kar okusna.

Je v bližini tebe kaj Slovencev? Se družite?
Ja, v Aucklandu je kar nekaj Slovencev. Je pa slovenska skupnost tako majhna, da se praktično vsi med seboj poznamo. Na srečo sem našel kar nekaj prijateljev s podobno mentaliteto, s katerimi preživim večino svojega prostega časa – torej na vodi ali ob vodi. Moram priznati, da bi mi bilo brez tega precej težje.

Kaj te prijatelji največkrat vprašajo? Je čutiti kaj ljubosumja? 
Večinoma jih zanima, kak je življenjski standard in kakšne so plače. Tako kot tebe 🙂 Vse ostalo lahko spremljajo na mojem blogu, Instagram in Twitter profilu. Večkrat slišim, kako super se imam. Kaj naj rečem, grem pač ven in uživam. Od konca novembra do junija me čez vikende praktično ni doma. Stavim, da ne poznaš prav veliko “norcev”, ki bi se zjutraj pred službo peljali eno uro do plaže, tam nekaj ur surfali in šli nazaj v mesto, delat. In popoldan ponovili vajo. V Sloveniji jih ni. Ker v Sloveniji je vse takoooo daleč 🙂

Kakšni so tvoji načrti glede vrnitve? Bi lahko kmalu postal pravi Kivi?
Moje srce bo vedno v Šentjerneju. Slovenija je čudovita in ponuja dobre možnosti za življenje in ustvarjanje družine. Poleg tega je tudi med najvarnejšimi državami na svetu. Ljudje tega preprosto ne znajo ceniti – in to vidiš šele, ko greš malo po svetu. Žal so zame  v Sloveniji, vsaj trenutno, karierne možnosti zelo omejene, poleg tega pa na Novi Zelandiji resnično uživam, tako da … Ne vem, bomo videli 😉 Ka kite!