Utrujena od raziskovanja San Diega in vožnje proti severu (članek o tem potovanju sledi kmalu) zavijeva v prvi Starbucks na poti, kjer veva, da bova dobila spodobno kavo in brezplačni internet. Še vedno sva namreč brez hotela za naslednji 2 noči, ki naj bi ju prebila v Los Angelesu. Pogled na hotelski aplikaciji Booking.com in Expedia ne kaže dobro – očitno sva naletela na precej oblegan termin, na voljo je samo še nekaj motelov in hoteli od 200€ na noč dalje. In to hoteli z dvema zvezdicama, brez vključenega zajtrka in parkirnega mesta. Glede na to, da rabiva samo prenočišče, saj na potovanju večino časa preživiva zunaj, se odločiva za cenejši motel v predmestju, z brezplačnim parkiriščem, pri čemer si bova za razliko raje privoščila obilen zajtrk in kavo nekje na obali, pa še za kakšne Allstarke mi bo ostalo 😉

Nepričakovan zaplet

Naslednje jutro se v tem istem motelu zbudim s tremi večjimi bulami na vratu in dvema manjšima na obrazu. Očitno bi morala včeraj namesto jagodnega smutija vseeno spiti kavo, si rečem, a z rahlim nelagodjem, saj takšne alergijske reakcije nisem doživela še nikoli. Odpraviva se na raziskovanje Hollywooda in med vožnjo po Beverly Hillsu, ko bi morala biti na preži, da v objektiv ujamem kakšnega zvezdnika, začutim neprijetno srbenje. Pogledam se v ogledalo, na obrazu je nastala tretja bulica in zdaj je vse skupaj že malo bolj zaskrbljujoče. Do večera »pridelam« še eno na roki in se odločim, da za nasvet vprašam svojega zdravnika. K sreči je le-ta tudi moj sosed in po e-sporočilu ga prosim, naj pogleda fotografijo ter mi svetuje, kako naj ravnam naprej. Njegov odgovor je bil pričakovan: »Verjetno gre za kakšno alergijsko reakcijo, vsekakor pa priporočam pregled pri zdravniku.«

Halo, zavarovalnica!

Načeloma nisem preveč panično bitje (dokaz je vsebina moje potovalne lekarne), ampak ko se znajdeš v neprijetni situaciji tako daleč od doma in nimaš pojma, kaj je vzrok, še manj pa, kakšne so lahko posledice, raje dvakrat pomisliš, preden zadevo ignoriraš. Na srečo imam sklenjeno celoletno zavarovanje za tujino, zato priznam, da je bila odločitev o obisku zdravnika precej lažja. Poklicala sem na številko, ki je zapisana na Vzajemnini zavarovalni kartici in agentka na drugi strani telefona me je vprašala, v katerem kraju želim iti na pregled. Čez slabo uro sem na svoj elektronski naslov prejela informacijo, v kateri bolnici naj se oglasim in kak je postopek uveljavljanja zavarovanja.

Vse skupaj, od sprejema do prejetja izvida, je k sreči trajalo le dobro uro (kar je za slovenske razmere, če nimaš naročenega termina, svetlobna hitrost) in z receptom sem se odpravila v lekarno po mazilo, ki naj bi vnetje postopoma ublažilo. Vse dokumente in račun iz lekarne sem shranila in pomirjena (šlo naj bi »samo« za ugrize stenic) sva se odpravila naprej po začrtani poti.

Šok ob pogledu na račun

Dva meseca kasneje sem na dom od bolnice prejela poročilo o pregledu in račun za storitev. Znesek je iz mojih ust najprej izvabil krik groze, potem pa izdih olajšanja in zahvale, da mi ga dejansko ni bilo potrebno plačati. Pregled v bolnici je namreč stal reci in piši 922 dolarjev. In v tistem trenutku sem se odločila, da z vami delim svojo izkušnjo, v upanju, da iz vas preženem vse dvome v zavarovanje za tujino.

Glede na to, da potujem zelo pogosto, med drugim tudi zaradi svojega dela, zdravstveno zavarovanje za tujino zame že dolgo ni več vprašanje, ampak samoumevna odločitev.

Vsako leto vplačam premijo za Multitrip – Svet, saj skoraj polovica mojih poti poteka izven Evrope. Letos je bilo prvič, da sem zavarovanje dejansko tudi izkoristila in priznam, če ga ne bi imela, zdravnika verjetno ne bi obiskala. Še posebej ne, če bi vsaj približno vedela, o kakšnem znesku je govora. Vendar tako nikoli ne bi izvedela, kaj je bil vzrok in kako reagirati, če se situacija ponovi. Sedaj vem, da moram biti pri izbiri hotelov malo bolj izbirčna, čeprav menda tudi to ni zagotovilo za mirno spanje – zdravnik mi je namreč povedal, da so stenice prisotne v 70% hotelov, tudi tistih z več zvezdicami, le da so reakcije telesa včasih bolj, včasih manj burne. Glede na to, da vsako leto »fašem« kakšno novo alergijo, mi ne preostane drugega, kot da svojo potovalno lekarno redno dopolnjujem in upam na najboljše.

Nasveti pri izbiri zdravstvenega zavarovanja za tujino

• Vprašajte se, kolikokrat prestopite meje naše države: če je to res samo poleti, ko greste na Hrvaško, tam pa zdravstvene storitve niso tako drage, potem vas lahko razumem, da na zavarovanje pozabite. V praksi pa veliko ljudi vsaj enkrat letno obišče še IKEO, skoči na izlet v Trst, gre na smučanje v Avstrijo, preživi novoletno noč v Beogradu ali pa si ogleda kakšno reprezentančno tekmo naših športnikov.
• Če imate družino, preračunajte: koliko potujete sami in koliko skupaj – verjetno se vam bo bolj splačalo družinsko kot pa posamezno zavarovanje.
• Preverite, kaj vključujejo vaša preostala zavarovanja: imate morda sklenjeno življenjsko ali naložbeno zavarovanje? Splača se vam pozanimati tudi pri delodajalcu, kako je s tem – če potujete službeno, ste morda že tako in tako zavarovani.
• Shranite si podatke vašega zdravnika: če greste na kakšno daljšo pot, prosite vašega zdravnika, da vam zaupa svoj mail ali morda celo svoj mobilni telefon, da ga boste vprašali za mnenje. Odlomljenega zoba ali lepotne operacije vam zavarovalnica pač ne bo plačala 😉
• Zavarovalno kartico imejte vedno pri sebi: jaz jo imam shranjeno kar v denarnici, na njej je telefonska številka, kjer imate 24-urno pomoč.
• Če se zgodi nesreča, storite naslednje: pokličite številko na kartici, sporočiti boste morali številko zavarovanja, datume potovanja, vašo lokacijo in opisati težavo. Agent bo glede na podatke poiskal najbližjo lokacijo in vas usmeril na pregled. V tem primeru ne boste potrebovali nič plačati. Če to ne bo možno in boste morali zdravnika poiskati sami, shranite vse račune – zavarovalnica vam bo znesek povrnila naknadno.
• Po koncu potovanja predložite vaš zahtevek: pri Vzajemni je tako, da greš lahko v katerokoli poslovalnico, s seboj prineseš račun in izpolniš zahtevek za izplačilo, ali pa celo izpolniš obrazec in zadeve urediš elektronsko. Jaz sem, vsaj za prvič (upam pa tudi zadnjič 🙂 ), raje izbrala osebno varianto in vse je potekalo gladko in hitro.

Na srečo moj primer ni imel večjih zdravstvenih posledic, poznam pa precej ljudi, ki so na potovanjih potrebovali mnogo več kot samo pregled in »kremco«. Kaj pa vi, ste že imeli kakšno podobno situacijo? Se zavarujete ali raje tvegate? Podrsajte navzdol in zapišite v komentar 😉