Severna Norveška z Lofoti in Senjo – Potovanje (2. del)

Če se priprave na potovanje po Norveški na prvi pogled zdijo zahtevne, je sama izvedba mnogo prijetnejša. Še posebej, če Norveško raziskuješ po preverjenih poteh in če imaš takšno srečo z vremenom, kot sva jo imela midva. Ljubiteljem narave toplo priporočam, da si poleg Lofotov ogledate tudi otok Senja, ki se je nama še bolj prikupil. Je sicer malo manjši, a prav tako poln simpatičnih vasic, čudovitih plaž, obcestnih razglednih točk in seveda raj za pohodnike. Najin načrt za potovanje na Norveško je torej obsegal obisk Senje, Lofotov in okolice mesteca Tromso, kjer sva pristala.

Seznam krajev in aktivnosti sem pripravila vnaprej, smer potovanja pa sva prilagodila vremenu, ki nama je šlo res na roko. K sreči prilagajanja zato ni bilo veliko in prvotni načrt sva izpolnila skoraj v celoti. Naj še enkrat poudarim, da sva oba ljubitelja narave in če se le da, skočiva na vsak nezahteven hrib, ki obeta lep razgled. Za plaže tokrat nisva želela zapravljati časa, vasice pa so tako majhne, da se skozi njih sprehodiš v manj kot uri.

Najino 8-dnevno potovanje na Norveško, kjer sva prevozila čez 2.000 km, prehodila pa okoli 70, je torej zgledalo takole:

1. dan: Tromso in okolica

V Tromso sva prispela v dopoldanskem času, oddala prtljago v hotelu in se odpravila na raziskovanje Kvaloye. Gre za otok, ki je s Tromsom povezan z mostom in preko katerega prideš s trajektom na Senjo. Kvaloya naju je pričakala v sončnem vremenu, tako da sva že prvi dan opravila svoj prvi krajši pohod na Brosmetinden. Dih jemajočega razgleda na morje in klife, ki naju je pozdravil na vrhu hriba, ne bom pozabila nikoli. Tudi sama pot do tja in nazaj je bila čudovita, od prelepih peščenih plaž in jezerc, do neštetih slapov, ki so vidni kar s ceste. Pozno popoldan sva se odpravila še na Floyo – hrib nad Tromsom, ki ga preprosto moraš obiskati. Na vrh se lahko za dobrih 20 € odpravite tudi z vlečnico. Pogled na mesto je res impresiven.

Članek “top things to do in Tromso” z nekaj več informacijami lahko najdete na tej povezavi.

Image

(foto: pogled na Tromso s hriba Floya)

2. dan: Senja in vzpon na Hesten

Dan se je začel z nizko oblačnostjo, zato sva se ležerno odpravila do Botnhamna, kjer sva se vkrcala na trajekt proti Senji (40 minut vožnje). In vse ostalo je zgodovina. Senja me je namreč kljub svoji majhnosti, ali pa morda ravno zaradi nje, začarala in lahko rečem, da mi je bila še bolj všeč kot Lofoti. Skozi Senjo je speljana tudi ena od 18 nacionalnih razglednih cest (scenic routes), ki se začne v Bothnamnu in konča v Gryllefjordu (slednji je vstopna točka za trajekt do Lofotov).

Najprej sva zavila na razgledno točko nad vasico Husoy, ki je idilično umeščena na otoček sredi fjorda, nato pa sva se odpravila na malce bolj naporen pohod na Hesten, s katerega se vidi ikonična gora Segla. Žal je bila le-ta v oblakih, zato sva sklenila, da se še enkrat vrneva. Kratek postanek na čudoviti plaži Ersfjord se je zaradi smešnega pripetljaja (camper se nama je zakopal v pesek) malce zavlekel, tako da sva zamudila zadnji trajekt na Senjo. Ker je Google pokazal, da bi vožnja do prve postaje na Lofotih po cesti trajala praktično enako (trajekt namreč vozi dobro uro in pol), sva se odločila, da se tja raje peljeva in ne izgubljava dneva zaradi čakanja na novega. Pot naju je peljala še mimo čudovite razgledne ploščadi Bergsbotn, potem pa sva zavila proti Finnsnesu in spala v camperju ob divji plaži v okolici Evenesa.

(foto: razgledna ploščad Bergsbotn)

3. dan: Lofoti in vzpon na Reinebringen

Zbudila sva se v krasen sončen dan (ob 8h zjutraj je sonce že tako visoko, da mu težko rečeš jutro) in odpravila proti jugu. Ko sva prispela na prvo postajo, na vznožje hriba Svolvaer Floya, s katerega je lep razgled na mesto, je bilo parkirišče tako polno, sonce pa tako močno, da sva se brez besed strinjala, da ta pohod preskočiva. Pot sva raje nadaljevala po otočku Gimsoy, ki je znan po turkiznem in plitvem morju ter se ustavila na čudoviti plaži Haukland beach, kjer sva pogumno zabredla v morje do kolen. V neposredni bližini je tudi manj oblegana plaža Uttakleiv, med obema pa je speljana lepa ravninska pohodna pot.

Med vožnjo sem rezervirala sobo v vasici Fredvang, ki je izhodišče za znameniti pohod na Ryten. Ker sem se pomotoma zatipkala pri datumu, lastnica pa izbrane sobe ni imela več na voljo, nama je za isto ceno prijazno ponudila prostoren apartma z izhodom na verando in čudovitim pogledom na morje. Sem že rekla, da sem rojena pod srečno zvezdo? 😉

Ker je bil ta dan bolj ali manj namenjen vožnji s postanki, sva se odločila, da zvečer vseeno »skočiva« še na Reinebringen, ki ponuja res dih jemajoč pogled na mestece Reine. Peklenski vzpon preko 1560 stopnic in še malce plezanja za posladek. Ravno pravšen trening za naslednji dan.

(foto: pogled na Reine z Reinebringna)

4. dan: Lofoti in pohod na Ryten

Čeprav sem budilko nastavila na 5.30, me je sonce zbudilo že uro prej in izsilila sem, da se na Ryten odpraviva »malo bolj zgodaj« (oprosti Aleš, ampak priznaj, da je bilo vredno!). Ker sta naju od začetka poti ločila le slaba 2 kilometra, sva avto pustila kar pri apartmaju (in s tem prihranila za parkirnino). Celotna pot na Ryten je bila čudovita. Na začetku te spremljajo vonjave travniških rož, na sredi te božajo razgledi na jezera in obalo, na koncu pa sledi najlepši prizor – pogled na plažo Kvalvika, do katere se lahko odpraviš samo peš. Spodaj je bilo videti nekaj šotorjev in moram reči, da sem jim kar malo zavidala spanje v naravi ob šumenju valov.

 

Popoldan sva se odpravila v Å – vasico z najkrajšim imenom, kjer je tudi končna točka lofotske razgledne ceste (E10). Majhna vasica sicer ne ponuja več kot nekaj simpatičnih rdečih hišk, a je občutek, da si na koncu sveta, obdan z nešteto vreščečih galebov, neprecenljiv. Za nazaj sva se še enkrat ustavila v mestecu Reine, kjer sva »odkrila« kavarnico Bringen in spila enega najboljših kapučinov v mojem življenju. Sicer je stal skoraj 4 evre, ampak naju je zabolelo bistveno manj kot kakšna ameriška rjava brozga, za katero plačaš enako ali celo več.

Pozno popoldan sva se odpravila nazaj proti Senji, saj je vremenska napoved kazala, da je najina lotofska dogodivščina končana. In, roko na srce, nad tem nisem bila prav nič razočarana, saj sem odkljukala skoraj vse s seznama. Ker nisva želela tvegati, da se zbudiva v mrzlo deževno jutro, sva vseeno rezervirala hotel na poti.

Image

(foto: Ryten s pogledom na plažo Kvalvika)

5. dan: Prevoz do Senje in neljuba dogodivščina s camperjem

Spala sva kot ubita, v hotelu pa naju je čakal tudi obilen zajtrk, zato odločitve o tem, da vzameva sobo, nisva prav nič obžalovala. Zaradi rahlega dežja se nama ni kaj dosti mudilo in spet sva se odločila, da se namesto s trajektom na Senjo odpraviva kar po cesti. Ko sva se ustavila ob morju, da si skuhava kosilo (camper je imel nadstrešek), sva zavohala čudne vonjave po nafti. Aleš je ugotovil, da so najinemu oldtimerju štete ure, zato sva morala poklicati lastnika. Ta nama je uredil nadomestno vozilo, a »žal« je bil to le Nissan Juke. Žal pravim zato, ker sva si res želela še kakšno noč spati na prostem. Ker je bil avto na voljo za prevzem šele naslednje jutro (mimogrede, Norvežani najkasneje ob 16. uri zaprejo vse nenujne storitve), sva se odpeljala do mesteca Finnsnes in prenočila v hotelu.

6. dan: Senja in ponoven vzpon na Hesten

Kot sem omenila že v prvem članku, sva se na poti precej zanašala na Accuweather, ki nama je pokazal, da se bo v Ersfjordu, od koder vodi pot na Hesten, proti večeru zjasnilo. Zato sva se najprej odpravila do prenočišča (tokrat sva vzela kar celo hiško, saj drugega tam okoli ni bilo na voljo), v miru pripravila kosilo, se sprehodila po simpatičnem Mefjordu in ob 18h odpravila proti Ersfjordu. Ob pogledu na nebo, ki se je začenjalo popolnoma jasniti, se nama je na obraz narisal velik nasmeh in tokrat sva pohod opravila s precej lažjim korakom. Na vrhu, ki sva ga v prvo zaradi oblačnosti izpustila, se je prikazal veličasten pogled na Seglo, na drugi strani pa na jezera in morje. Priznam, od ganjenosti sem izpustila solzo sreče. Vožnja nazaj nama je postregla s čudovitim oranžno obarvanim nebom in dan je bil res popoln.

(foto: pogled na Seglo s hriba Hesten)

7. dan: Sommaroy

Zjutraj sva se ponovno prebudila v sončen dan in se po zajtrku odpravila na trajekt do Kvaloye. Med čakanjem sva ugotovila, da so tam tudi tuši in stranišča – ne, da bi jih potrebovala, a se mi zdi koristna informacija za tiste, ki se boste lotili »divjega kampiranja«. V teh koncih namreč lahko camper ustaviš res skoraj kjerkoli, razen na privat dvorišču. WC-jev ob cesti je veliko, nekateri imajo tudi toplo vodo, brezplačnih tušev je sicer manj, a so recimo tudi na nekaterih črpalkah.

Naslednja postaja je bil krajši pohod na grič Ornfloya, s katerega je krasen pogled na otočka Hillesoy in Sommaroy. Lahko bi rekla, da gre za norveške Maldive, če le voda na bi bila tako mrzla. In, najpomembneje, nobene gneče, nobenega hrupa, samo občasno prepiranje galebov. Res balzam za dušo. Popoldan sva preživela na terasi čudovitega hotela v Sommaroyu (za 4* z bogatim zajtrkom sva odštela manj kot 90€) in se sprehodila do bližnje plaže, kjer sva bila povsem sama. In spet dlje kot do gležnjev ni šlo. 😊

(foto: ena izmed številnih plaž na otoku Hillesoy)

8. dan. Tromso

Zadnji dan sva se odpravila proti Tromsu, kjer sva imela rezervirano še eno noč v hotelu Radisson Blu. Tokrat so naju brezplačno »upgradali« v res razkošen apartma in prvič sem začutila otožnost, da bo treba kmalu domov. Pozno popoldan sva se ponovno podala na hrib Floya in tokrat je bil razgled na Tromso zaradi »pop-corn« oblakov še lepši. Zvečer sva si privoščila večerjo v indijski restavraciji, kjer sva za dve osnovni jedi in 2 pivi sva plačala nekaj čez 60 €. Norveška pač ni poceni.

Naslednji dan sva imela let ob 12h, zato sva se še enkrat sprehodila čez mesto (tu je kapučino 4,5 €, a k sreči spet dobrega okusa) in s taksijem odpravila na letališče. V Oslu smo pristali ob 15h, a sva se prvotnemu načrtu, ko naj bi »hitro skočila« še v prestolnico, odpovedala. Imela bi namreč premalo časa za spodoben izlet (letališče je kar daleč od mesta), poleg tega pa sva imela povratni let ob 6h zjutraj. Spala sva torej v hotelu na letališču in tam je nastal tudi prvi del mojega zapisa o potovanju po Norveški. Oslo bo počakal za drugič, saj se zagotovo še vrneva.

Namesto konca

Naj se sliši osladno, a Norveška je bila zame lepša kot v pravljici. Dokaze lahko najdete v mojem Facebook albumu. Neizmerno sem hvaležna, da sva imela čudovito vreme in da sva imela dovolj moči za vse avanture, ki sem jih želela odkljukati. Če bi imela če en dan časa, bi prespala v Svolvaerju, kjer bi se vzpela na hrib Floya in šla na vožnjo s trajektom po Trollfjordu – menda gre za najlepši fjord v teh koncih, znan po zelo ozkem vhodu in visokih klifih. Ampak kot rečeno, še se bova vrnila in naslednjič se oglasim iz fjordlandije. 😉

p.s. Določene kraje oziroma aktivnosti bom sproti dopolnjevala v angleščini in povezave vstavljala naknadno tudi v tale zapis. Ponovno vas torej vabim, da mi sledite na mojem Instagram oziroma Facebook profilu, kjer redno objavljam novosti.

You may also like

Leave a Reply

Your email address will not be published.