Norveška ni bila ravno visoko na seznamu destinacij, ki jih želim obiskati. Prvič zato, ker sem bolj toplokrvne sorte, drugič, ker leži v Evropi (raziskovanje le-te puščam za obdobje, ko se mi ne bo dalo leteti kam dlje) in tretjič, ker sem slišala, da je res draga. A potem je prišel koronavirus in najini poletni potovalni načrti so splavali po vodi. Ker je bilo potovanje na Norveško Aleševa dolgoletna želja (pri izbiri destinacij ponavadi prednjačijo moje), sem začela brskati za informacijami. In v manj kot 5 minutah je padla soglasna odločitev: takoj, ko Norveška odpre mejo za turiste, greva tja!

K sreči se je to zgodilo že čez teden dni in težko bi izbrala boljši termin. Norveška je bila skoraj prazna, cene nekoliko znosnejše, potovanje pa z eno besedo fantastično. Zapisov o Norveški je na spletu ogromno, zato se bom v tem članku osredotočila zgolj na koristne in najnovejše informacije. Nenazadnje ste tu verjetno pristali zato, ker vas zanima, ali je Norveška res tako draga, ali se jo splača videti, kako se lotiti organizacije v lastni režiji, kje spati in podobno.

Kaj je dobro vedeti pred odločitvijo za potovanje na Norveško

Najprej naj začnem z nekaj osnovnimi dejstvi oziroma vprašanji, ki si jih je pametno postaviti, preden se v lastni režiji podate na tako dolgo pot.

1. Osredotočite se na eno regijo. Norveška je ogromna in zelo raznolika. Če nimate več kot 14 dni časa, vam svetujem, da se odločite za eno izmed regij, ki jo želite obiskati. Ponavadi sta to Bergen in Oslo s fjordi ali pa Lofotski otoki v kombinaciji z Nordkapom. Midva sva se s težkim srcem odpovedala fjordom in izbrala Lofote, Nordkap pa izpustila, ker se nama sodeč po fotografijah ni zdel nič posebnega.
2. Kdaj je najboljši čas za obisk Norveške? Če niste ljubitelj snega, je to poletje, od junija do avgusta. Sicer je podnebje precej odvisno tudi od »mikrolokacije«, sama klimatske podrobnosti preverjam na tej strani. Midva sva imela v sončnih dneh krepko čez 20 stopinj, pa tudi ko je bilo oblačno, so bile temperature kar prijetne. Hladneje je le ponoči in v hribih, kadar zapiha. Poleti so dnevi neverjetno dolgi in v določenih severnih predelih sonce več mesecev sploh ne zaide. Če pa želite doživeti znameniti severni sij (Aurora Borealis), bo treba na Norveško med septembrom in aprilom, saj je le-ta najbolje viden v temnih nočeh.
3. Ne računajte na vroče poletje. Vreme na Norveškem je loterija, a roko na srce, v Sloveniji ni kaj dosti drugače. Razlika je v tem, da temperature na »vroč« poletni dan na severu redko sežejo čez 20°C. In žal tudi v tem, da se, kljub božanskim plažam, kopali zelo verjetno ne boste. Morje ima namreč okoli 10 – 12°C. Midva sva jo kljub klavrni napovedi na koncu odnesla s 4 dnevi »šajbe«, enim dnevom dežja, ki sva ga porabila za transfer (torej nič izgubljenega), dva dneva pa sta bila delno oblačna in še vedno primerna za pohode v naravi.
4. Pot načrtujte skrbno in imejte kak dodaten dan za rezervo. Sama sem naredila precej podroben načrt, kaj želim videti, a sem se zavedala, da vse verjetno ne bo izvedljivo. Glede smeri potovanja sva bila fleksibilna, odločena, da bova šla »za soncem«. Kljub temu sem pustila en dan prost, če bi morala zaradi vremena načrt spremeniti ali dalj časa vedriti v camperju ali sobi.
5. Razmislite o najemu camperja. Sama nad tem sprva nisem bila navdušena, ker sem rada bolj »na komot«. Ampak, ko vidiš, da prenočišč ni ravno veliko na razpolago, in če upoštevaš muhasto norveško vreme, je to najbolj optimalna izbira. Odločitev se je samo še potrdila, ko sva videla, da naju bo najem mini camperja prišel skoraj enako kot najem avtomobila. V najslabšem primeru imava torej potujočo kuhinjo (kar pride RES zelo prav) in spanje v divjini, kadar nama zapaše, ostale dni pa še vedno lahko prenočiva v kočah ali hotelih.
6. Za Lofote in Senjo potrebujete vsaj 7 dni. Če ste ljubitelj narave in pohodništva, hkrati pa ste omejeni s časom, bo najin spored za vas kar optimalen. Najprej upoštevajte dva cela dneva za potovanje (Tromso ali katero manjše lofotsko letališče zahteva vsaj 2 prestopna leta), potem pa 7-8 dni za raziskovanje, od tega vsaj en popoldan za Tromso, ki je zelo simpatično mestece. Kot že rečeno, so dnevi res dolgi, zato se da v ta načrt vključiti zelo veliko aktivnosti.
7. Potovalni budget in cene na Norveškem. Na koncu tega članka sem cene malo bolje razdelala, da boste dobili občutek, koliko stane potovanje na Norveško. Sama nisva izbrala najcenejše opcije (večinoma sva vseeno spala v sobah) in sva na koncu porabila približno 1.600 evrov na osebo. Res pa je, da sva gor potovala dobro založena s hrano zaradi »psihoze« glede cen, ki sem jo zasledila na drugih blogih. Če bi vse dni spala v camperju in se tuširala v kampih, ki so plačljivi, bi bil strošek okoli 1.200€ na osebo.
8. Načrtujte več mesecev vnaprej. V najinem primeru to sicer ni bilo niti možno, niti potrebno, saj sva na Norveško potovala dobesedno nekaj dni po odprtju meja zaradi pandemije. A kljub temu se je izkazalo, da so vse ugodne opcije (camperji in sobe) že razprodane. Glede na to, da je Norveška vsako leto bolj oblegana (in ker so kapacitete dejansko omejene), vam toplo svetujem, da priprave začnete že zelo zgodaj.

Sedaj, ko smo odkljukali glavna vprašanja, gremo še podrobneje k cenam in ostalim koristnim informacijam.

Priprave na potovanje

Pred potovanjem sem naredila seznam krajev, ki sem jih želela obiskati, pri čemer sem poleg Lofotov vključila tudi otok Senjo. Najbolj smiselno in najceneje je bilo leteti v Tromso, (v najinem primeru Ljubljana – Frankfurt – Oslo – Tromso), za nazaj pa sva imela 15-urni postanek v Oslu, ki naj bi ga izkoristila za kratek obisk in spanje v norveški prestolnici. Letite sicer lahko tudi v Trondheim ali Bodo in se na Lofote od tam odpravite s trajektom, ali pa kar na enega od lokalnih lofotskih letališč, vendar so takšni leti precej dražji. Načrt po dnevih je bil naslednji: en dan za Tromso, dva dneva za Senjo in 4 dni za Lofote – skupaj s potovanjem dobrih 9 dni.

Za najem mini camperja sva uporabila Airbnb*, kjer sva imela res srečo, saj jih praktično ni bilo več na voljo. Konkretneje, šlo je za VW California, ki ima mini kuhinjo in ležišče za dva. Norveška je znana po tem, da lahko kampiraš skoraj povsod, polna pa je tudi urejenih (plačljivih) kampov in javnih stranišč, zato je potovanje s camperji (ali šotorji) precej lažje. Najina osnovna ideja je bila, da nekaj dni prespiva v camperju, nekaj pa v sobah, ki bodo na voljo. Glede na to, da je najem stal enako kot najem avta, sva si že s tem potovanje precej pocenila. Od hotelov sem rezervirala le prvo in zadnjo noč v Tromsu, saj nisem vedela, kam naju bo zaneslo vreme.

* Če še nimate računa na Airbnb, se lahko registrirate preko te povezave in dobili boste 30 € popusta na vašo prvo rezervacijo (ki pa mora biti dražja od 300 €, kar za najem camperja ne bo težko 😉 ).

S seboj sva vzela živila, ki so enostavna za pripravo, pri čemer sva imela hrane za praktično vse dni. Na koncu se je izkazalo, da sva malce pretiravala, saj trgovin na Norveškem ne manjka, cene v njih pa tudi niso tako visoke, kot sva pričakovala. Če pustimo ob strani kavo, sadje in prigrizke, kar se v tem primeru šteje za nenujni »luksuz«.

Cene na Norveškem in strošek potovanja

V strošek potovanja (cca 1.600 € na osebo) sem zajela nakup letalske karte, najem vozila, bencin, najem sob, trajekte in parkirnine. V ta znesek niso vključeni nakupi v trgovinah, kavice in kosila v restavracijah, kar navajam posebej spodaj.

• Letalska karta Ljubljana – Tromso: cca 500 € na osebo
• Najem mini camperja: cca 900 € za 8 dni (en dan sva bila brez)
• Hoteli (3 ali 4 zvezdice): povprečje 120 € na sobo, vključen res dober zajtrk
• Airbnb opcije so lahko cenejše, če imate srečo, da so na voljo. Kot že omenjeno, registracija preko te povezave vam prinese 30 € popusta na vašo prvo rezervacijo (ki pa mora biti dražja od 300 €).
• Kampi: od 20 € dalje, odvisno od storitve
• Trajekt Kvaloya – Senja: 28 €
• Trajekt Senja – Lofoti: 65 € (ga nisva koristila)
• Parkirnine: 3 do 4 € na uro (v mestu)
• Taksi Tromso letališče – center: 25 € (za 5 minut vožnje!)
• Avtobus Tromso letališče – center: 10 € na osebo
• Gorivo: v povprečju 1,5€ na liter (cene nihajo)
• Cestnine: na najini poti jih ni bilo, sicer pa niso zelo visoke

Cene živil v trgovini so približno 1,5 do 2x višje, kot pri nas (sicer se sliši veliko, ampak če je nuja, pač daš 3 € za kruh in 3,5 € za 1 kg jabolk). V restavracijah denarnica precej bolj zaboli: kapučino 3,5 – 4,5 €, pivo 0.5 litra 8 – 10 €, osnovna pica ali špageti od 13 € navzgor, malo »boljša«, a še vedno enostavna jed od 20 € dalje, sokovi in kokakole okoli 5 €. Za preprosto kosilo v restavraciji, ki ni ravno Burger King, težko prideš čez z manj kot 50 € za dve osebi. Torej ja, vsekakor se splača hrano pripravljati sam in ravno zato mini camper pride res prav.

Ostale koristne informacije

• Prestop meje: Za Norveško je dovolj osebna izkaznica. Zaenkrat je Slovenija na zelenem seznamu, kar pomeni, da tja lahko potujemo brez obvezne karantene. Ažurne informacije lahko najdete na tej povezavi.
• Transport: Lofoti, Senja, Kvaloya in Tromso so otoki, med katerimi se večinoma lahko potuje po cesti preko čudovitih mostov, ali pa s trajekti. Midva sva trajekt izbrala samo za prevoz iz otoka Kvaloya na Senjo in nazaj. Relacijo Senja – Lofoti – Senja sva prevozila kar po cesti, saj je bilo časovno praktično enako (5 ur in pol), hkrati pa sva imela ravno takrat malo slabše vreme. Za plačilo se uporabi mobilno aplikacijo Troms Billet, ki je enostavna in 20% cenejša kot direktno plačilo na trajektu.
• Vožnja in kazni: Promet poteka normalno po desni, so pa ceste kar precej ozke, zato je treba biti previden in včasih celo ustaviti, da gre nasprotno vozilo mimo. Izven naselij so omejitve hitrosti med 60 in 80, zelo redko 90 km/h in svetujem, da se jih držite, saj so radarji na vsakem koraku, kazni pa visoke. Zato tudi tako dolgi potovalni časi.
• Parkiranje: V Tromsu brezplačnih parkirišč ni, s čimer se je najbolje sprijazniti kar takoj. Nekaj je sicer predelov, kjer je parkiranje med 17. in 8. uro zastonj, a se hitro napolnijo. Ura parkiranja stane med 3 in 4 €, najenostavneje je plačevati z aplikacijo EasyPark (nekje pa brez te sploh ne gre!). Mimogrede, pri parkiranju so res strogi, redarji hodijo neprestano naokoli.
• Gotovina: Norveška ima svojo valuto (norveška krona) in tečaj je k sreči dokaj preprost: znesek deliš približno z 10, da dobiš €. A brez skrbi, gotovine praktično ne boste potrebovali, tudi Norvežani je skoraj ne uporabljajo več.
• Informacije o vremenu: Za sprotno prilagajanje sva uporabljala Accuweather, ki je presenetljivo točno napovedal vreme celo do ure natančno, Norvežani pa sicer uporabljajo tole stran.
• Več fotografij lahko najdete v mojem Facebook albumu.

Upam, da sem odgovorila na večino vprašanj, ki ste mi jih postavljali že med samim potovanjem. Če je ostalo še kaj odprtega, vas vabim, da mi to sporočite bodisi v komentarju spodaj (podrsajte navzdol), ali pa mi pišite na Instagram oziroma Facebook. Samo potovanje na Norveško po dnevih sem zapisala v tem članku. Poleg tega bom zapise naknadno dopolnjevala z nasveti o posameznih krajih (le-teh je ogromno, časa žal nikoli dovolj), linke pa bom sproti objavljala na družbenih omrežjih. Če mi še ne sledite, vas vabim, da to storite čimprej. 😉