Vikend v Bratislavi

Če so me tujci kdaj ogovorili z: »Aha, Slovenja, to je zraven Češke, blizu Rusije, kajne?«, sem vihala nos in odvrnila kar malce vzvišeno: »Ne, tisto je Slovaška. Slovenija je zraven Avstrije in Italije!« Misleč, da bom z navedbo bolj »eminentnih« sosed dvignila ugled naše države in svojega izvora. Dokler nisem pred nekaj leti, po službeni dolžnosti, za nekaj ur obiskala Bratislave in po sestanku pristala na večerji ob Donavi. Mesto me je preprosto očaralo in takoj pristalo na mojem popotniškem seznamu za kasnejši obisk v dvoje. Letos avgusta sva končno našla prost vikend, da sva ga lahko »odkljukala«. Kaj si o primerjavi Slovenije s Slovaško mislim sedaj? Berite dalje in presodite sami 😉

 

Takrat, ko gredo vsi na morje

Najboljši čas za obisk Bratislave je med majem in septembrom. Če želite ob večernih urah posedati ob Donavi brez skrbi, da vas bo zeblo, pa raje izberite kak vikend v avgustu. Takrat, ko gredo vsi na morje, je najlepše iti v obratno smer. Mesto ni ravno na seznamu top turističnih destinacij, zato ni skrbi, da bi naleteli na gnečo, ki jo je pričakovati v kakšni bolj »obljudeni« evropski prestolnici.

Za skok v Bratislavo sva se odločila praktično čez noč, kar z vidika načrtovanja res ni poseben dosežek. Vse, kar potrebuješ, je avto, nekaj lahkih oblačil (vremenska napoved je bila odlična) in osebno izkaznico. Hotel sva rezervirala kar na poti. Za razliko od Ljubljane, kjer poleti težko najdeš prosto sobo za spodoben denar, je v Bratislavi izbira res pestra in ugodna.

Dobre štiri ure vožnje in dve vinjeti

Slovaška prestolnica je od Ljubljane oddaljena okoli 450 kilometrov, kar pomeni dobre 4 ure neto vožnje. Najhitrejša pot vodi skozi Avstrijo, za kar boste potrebovali vinjeto. Za 10-dnevno boste odšteli 10 evrov (najbolje, da si jo priskrbite že v Sloveniji), enako vas bo stala tudi slovaška, ki jo lahko kupite na turističnem uradu, tik za avstrijsko-slovaško mejo. Ko me je referent vprašal za registrsko številko, so njegove besede zvenele tako domače, da sva se vse zmenila kar vsak v svojem jeziku. Simpatična izkušnja, ki sem jo večkrat ponovila tudi kasneje v Bratislavi – nekako nenaravno se mi je zdelo, da bi se s Slovaki pogovarjala izključno v angleščini.

Po mestu peš in s tramvajem

Bratislavo je najlažje in najceneje raziskovati kar peš. Večina glavnih znamenitosti se nahaja v starem mestnem jedru ali v njegovi neposredni bližini. Tako kot za vsako prestolnico, tudi tu velja, da so cene namestitev nižje izven strogega centra. Priporočljivo pa je, da pri rezervaciji sobe preverite, ali so v bližini postaje javnega prometa. Priznam, da sva imela tu precejšnjo srečo, saj sva po naključju izbrala hotel Lindner Gallery Central z eno najboljših povezav in s pomočjo nasvetov prijazne receptorke že čez 10 minut samozavestno sedla v rdečo »puščico«. Vožnja s tramvajem po Bratislavi je resnično dobrodošla, prijetna, tiha in okolju prijazna izkušnja. Vozovnice kupiš v kiosku na vsaki postaji, na voljo pa so za različne časovne intervale. Najcenejša se začne pri 0,70 evra, za tedensko pa boste odšteli 11,40 evra.

Čudovito staro mestno jedro

Roko na srce, vožnja do centra iz najine smeri, razen nekaterih svetlih arhitekturnih izjem, ni bila ravno turistični presežek. Veliki dolgočasni bloki in stavbe iz časov socializma, brez omembe vrednih zelenih površin ali parkov, so v meni zbujale rahlo negotovost, ali si nisem, pod vtisom dobre večerje in še boljšega vina, takrat pred leti Bratislave predstavljala malce preveč romantično. A ko sva izstopila na zadnji postaji prometnega obroča, ki vodi do starega mestnega jedra, so se moji dvomi hitro razblinili. Ozke ulice, ki vodijo do mestnih trgov, se hitro zapolnijo z butiki, restavracijami in bari, vmes pa je polno domiselnih turističnih atrakcij. Med raziskovanjem slej ko prej naletiš na enega izmed bronastih kipov, ki so priljubljene točke za fotografiranje: tako na tleh srečaš Čumila – delavca, ki kuka iz kanalizacijskega jaška, medtem ko dekleta še raje pozirajo ob »lepem Naciju« – Ignaca Lamarja, ki je slovel po tem, da je pred vsako mladenko spoštljivo privzdignil klobuk in ji rekel: »lepa, lepa«. V poletni vročini je dobrodošla atrakcija tudi mokra osvežitev – skoraj ga ni turista, ki se ne bi sprehodil skozi vodno meglico, ki prši izpod jeklenih obročev na različnih koncih mesta.

Med najlepšimi arhitekturnimi znamenitostmi v Bratislavi so vsekakor Mihaelova vrata z 51 metrov visokim belim stolpom, v katerem je Muzej orožja in mestnega obzidja. Vrata vodijo v živahno Michalsko ulico, kjer je poleg številnih barov in restavracij tudi najožja hiša v Evropi – njena sprednja stran je »široka« le 130 centimetrov, v njenem pritličju pa danes kraljuje nihče drug kot prodajalna kebaba. Sicer pa so ulice in trgi sami po sebi tako slikoviti, da zemljevida praktično ne potrebuješ. Na vsakem koraku je kakšna lepa cerkev, vodnjak, galerija ali muzej, vreden ogleda. Očem oziroma koraku še najbolj odmaknjena je Cerkev Svete Elizabete – zaradi svoje kičaste barve in okrasja imenovana kar Modra cerkev – ki bi jo, če nama receptor v hotelu tega ne bi namignil, verjetno res spregledala.

Za prste obliznit

Za ležeren sprehod po starem mestnem jedru je sicer dovolj eno popoldne, vendar bi bil greh, da si v njem ne bi privoščili vsaj kosila ali večerje. Še raje pa kar obojega. Cene hrane in pijače niso pretirane, restavracije in bari pa resnično ponujajo vse, kar ti srce poželi. Kot ljubiteljica dobre kave sem bila navdušena nad lokalom v Michalski ulici, ki ponuja kavo z vsega sveta, ambient v lokalu pa je tako prijeten (na stranišču imajo celo milo s pilingom za roke), da ti za kofeinsko razvado ni škoda plačati malce več kot v kakšni stranski ulici. Za kosilo sicer velja poskusiti kakšno tradicionalno slovaško jed, kot so golaž in cmoki, poplaknjeni s slastnim »lokalnim« pivom (če sem iskrena, so najboljša tista iz Češke), medtem ko zvečer prija kaj bolj lahkega – italijanskih, vegetarijanskih in kitajskih restavracij je v Bratislavi malo morje in vse, ki sva jih preizkusila, so bile vrhunske.

Od višine se zvrti

Z ogledom centra pa obisk Bratislave nikakor še ni zaključen. Le streljaj od njega je namreč Bratislavski grad, ki se vzpenja na gričku s pogledom na Donavo, katedralo Svetega Martina in staro mestno jedro. Za sprehod do gradu in njegovo okolico sva porabila slabo urico, žal pa v notranjost nisva uspela priti, saj sva imela s seboj kužka – le-tem je vstop prepovedan. Vsekakor je grad vredno obiskati tudi zaradi njegove razgledne ploščadi, za katero vam ni treba plačati vstopnine.

Če želite Bratislavo videti s še višje točke, je najlepša, najmanj stresna in celo brezplačna možnost obisk spomenika padlim v drugi svetovni vojni, ki stoji na griču Slavin. Omenjena vzpetina je tudi zaključek Karpatov, na kar so Slovaki zelo ponosni. Razgled na Bratislavo s Slavina sicer mestoma zastirajo visoka drevesa, a je ploščad, na koncu katere se vzpenja visok stolp s kipom na vrhu, ravno toliko umaknjena od mestnega vrveža, da se jo splača obiskati in si oddahniti v njeni spokojni tišini.  Drugi dve plačljivi opciji z verjetno lepšim razgledom (zaradi kužka se o tem nisva uspela prepričati), sta bratislavski TV stolp in pa »UFO« – stolp v obliki letečega krožnika, ki se dviga na drugi strani Novega mosta čez Donavo. Oba stolpa imata na vrhu dobro obiskani restavraciji, zato se pravočasno pozanimajte o rezervacijah.

Romantična promenada ob Donavi

Za konec sem pustila meni najljubši del Bratislave, v katerega sem se zaljubila že ob prvem obisku. Vzhodno od Starega mosta se ob reki Donavi razprostira zeleno nabrežje, ki je kot nalašč za romantične sprehode ter ležerno posedanje po travi ali na za to urejenih površinah. Mondeni lokali se zvečer prelevijo v živahno promenado, ki vodi do priljubljenega nakupovalnega centra Eurovea. Ko sem že pri nakupovanju, brez katerega v Bratislavi verjetno ne bo šlo, naj omenim še Central, ki je bil tudi najina izhodiščna raziskovalna točka. Nad njim se namreč dviga hotel Lindner, ki zaradi svoje visoke lege ponuja čudovit razgled na mesto. Lokacija, nakupovalni center in razgled obenem – včasih mora imeti človek tudi malce sreče, mar ne? 😉

Za konec pa še namig za podaljšan vikend ali počitnice 

Poletne počitnice si večina še vedno predstavlja kot ležanje na plaži, marsikdo pa zaradi vročine, gneče in zasoljenih cen pri naših južnih sosedih že razmišlja o alternativah za prihodnja leta. Podaljšan vikend lahko zaključite z obiskom znamenitega gradu Devin, ki leži na vzpetini nad sotočjem Donave in Morave, nedaleč od njega pa je tudi bratislavski živalski vrt. Ljubitelji narave in pohodništva pa lahko počitnice v Bratislavi združite s čudovitimi Visokimi Tatrami, ki slovijo po številnih planinskih poteh in idiličnih gorskih jezercih. Ob vračanju domov se lahko ustavite še na Dunaju, ki je od slovaške prestolnice oddaljen slabo uro vožnje.

*** vabljeni k všečkanju moje Facebook strani, kjer boste lahko spremljali vse novosti

*** vse fotografije iz Bratislave lahko najdete v mojem Facebook albumu

*** če želite rezervirati hotel v Bratislavi, preverite Booking.com – preko te povezave lahko dobite 15€ popusta pri naslednji rezervaciji. Če vam bolj odgovarja Airbnb, pa boste preko moje kode dobili 30€ popusta v obliki voucherja

You may also like

Leave a Reply

Your email address will not be published.