Kvalitetna prehranska dopolnila – Komu zaupati? (2. del)

V zadnjih desetletjih prodaja prehranskih dopolnil strmo raste, kar je razlog, da imamo na trgu kar naenkrat poplavo le-teh. Z razmahom spletne trgovine so postala prehranska dopolnila tudi bolj dostopna. Na voljo so praktično povsod, ne samo v lekarnah. S tem pa se vse bolj poraja vprašanje: komu zaupati? Kako naj vem, katera so kvalitetna prehranska dopolnila? Kako preverim, ali je podjetje, ki oglašuje dopolnila, proizvajalec, uvoznik ali preprodajalec? Ali so prehranska dopolnila na spletu varna?

Poplava oglasov, ki skačejo skoraj že iz vsake kavne usedline, kaže na to, da je trg res velik, podjetja pa se agresivno borijo za svoj kos pogače. Pri tem marsikdaj prekoračijo bodisi meje dobrega okusa, ali celo zakona. Zato je prav, da si postavljate takšna vprašanja. Gre namreč za vaše zdravje in vaš denar.

O tem, katera prehranska dopolnila so v določenih obdobjih že skoraj nuja, sem pisala v prejšnjem članku. Tokrat pa se bom dotaknila vprašanja kakovosti in skušala odgovoriti na vprašanje, komu zaupati. Torej, kako lahko ugotovite, ali gre za kvalitetna prehranska dopolnila in ali je v izdelku res to, kar piše?

Proizvedeno v Sloveniji ali v tujini?

Za uvod najprej razjasnimo pojme, kaj pomeni “izdelano v Sloveniji”. Na izdelku (škatli oziroma nalepki) mora biti naveden bodisi proizvajalec, bodisi uvoznik oziroma prodajalec. Opcij je torej več in najlažje se boste znašli takole:

  • Če slovensko podjetje izdelke pod svojo blagovno znamko proizvaja samo, potem na embalaži piše npr: “Proizvaja: Valens Int. d.o.o.” Kriterij za navedbo »Proizvedeno v Sloveniji« je zadostna stopnja obdelave izdelka, hkrati pa morajo biti na embalaži navedene ključne surovine, ki niso proizvedene v Sloveniji.
  • Če slovensko podjetje prodaja izdelke pod svojo blagovno znamko, a jih ne proizvaja samo, potem navede samo ime nosilca živilske dejavnosti, ki je odgovoren za izdelek na trgu (brez “proizvaja”). Dejanskega proizvajalca ni potrebno navajati. V praksi to pomeni, da podjetje proizvajalca navede, če je ta poznan in ga torej želi navesti. Če gre za “no name” proizvajalca, pa se podjetje navedbi ponavadi izogne.
Kako se preverja kakovost prehranskih dopolnil

Proizvodnja prehranskih dopolnil v Sloveniji je nadzorovana z rednimi inšpekcijskimi pregledi. Ti imajo sicer omejen doseg, a še vedno predstavljajo zadovoljivo mejo varnosti (ne pa tudi kvalitete) za potrošnika. Precej manj je nadzorovan uvoz prehranskih dopolnil iz tujine. Zakonodaja zaradi prostega pretoka blaga v EU tako omogoča tudi prodajo izdelkov, ki jih v Sloveniji sploh ne bi smeli tržiti. Žal so razmere na tem področju izjemno slabe in nič ne kaže, da se bodo kaj kmalu uredile. A pustimo zdaj boj z mlini na veter. Raje se osredotočimo na razmere, na katere lahko vplivamo – torej ozaveščanje in informiranje.

GMP in IFS certifikat – najvišji standard kakovosti

Najvišji standard kakovosti v proizvodnji prehranskih dopolnil predstavlja certifikat dobre proizvodne prakse (GMP). Ta v osnovi velja tudi za proizvodnjo zdravil, a na višji oziroma strožji ravni (t. i. »medical« GMP). GMP certifikate podeljujejo mednarodno priznane neodvisne institucije, in sicer vsako leto znova. V grobem to pomeni, da preverjajo tako skladnost poslovnega procesa, kot celoten potek proizvodnje in dokumentacijo v zvezi z zagotavljanjem varnosti in kakovosti – od razvojne faze pa vse do lansiranja izdelka na trg.

Drugi standard, ki se osredotoča bolj na varnost živil, se imenuje IFS (»food standard«) in se uporablja v prehrani. Idealno je, da ima podjetje kombinacijo obeh certifikatov, saj imata vsak svoje prednosti, hkrati pa to pomeni dvojno kontrolo. A takih v Sloveniji ni veliko – verjetno bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Certifikat kakovosti za prehranska dopolnila pri nas namreč ni obvezen, hkrati pa vzdrževanje standardov zahteva ustrezno znanje in velik finančni vložek.

Prvo sito za preverjanje kakovosti prehranskih dopolnil je torej certifikat GMP ali IFS. Iz izkušenj, ki sem jih pridobila v skoraj 15 letih dela s prehranskimi dopolnili, bom šla celo dlje, in rekla, da mora biti ta certifikat javno dostopen. Prevečkrat sem že videla, da je na spletni strani pisalo nekaj, realnost pa je bila povsem druga. Sicer ne toliko pri certifikatih, kot pri navedbah »preverjena« ali »najvišja« kakovost. To lahko napiše vsakdo, mar ne?

Kaj pa, če certifikata ni?

Kot rečeno, podjetij oziroma proizvajalcev dopolnil s certifikatom kakovosti v Sloveniji ni veliko. Ali to pomeni, da so vsa ostala prehranska dopolnila slaba? Ne nujno, a žal tega ne morete vedeti zagotovo. Poleg proizvajalcev so tu še uvozniki (zastopniki tujih znamk) in preprodajalci, torej trgovci. Kako ravnati v tem primeru?

Pri uvoznikih, ki zastopajo mednarodno priznane znamke (torej imajo le-te vsaj omenjeni certifikat GMP), je situacija nekoliko lažja. Pri tem se sicer lahko pojavi problem nadzora kakovosti rokov uporabe in primernega skladiščenja (temperatura, vlaga), a ne zakomplicirajmo si življenja še tu.

Če govorimo o podjetjih, ki prodajajo izdelke pod svojo blagovno znamko, a jih ne proizvajajo sami, pa imate dve možnosti. 1. Če je proizvajalec naveden, preverite njegove certifikate. Vsak resen proizvajalec ima spletno stran in kontaktne podatke. 2. Če proizvajalec ni naveden, vprašajte podjetje za podrobnosti. Podjetja, ki nimajo česa skrivati, vam bodo odgovorila hitro in brez zadržkov.

Ali so izdelki, ki se prodajajo v lekarnah, bolj kakovostni?

V osnovi bi moralo biti tako, oziroma bom raje rekla drugače. Za razliko od drogerij in spletnih prodajaln, lahko v lekarnah dobite nasvet strokovnjaka, ki je usposobljen tudi za prodajo zdravil. Zaradi želje po kakovostni ponudbi imajo določene lekarne strožje kriterije, katere izdelke bodo vzele v prodajo. Predvsem lekarne, ki so del javnih zavodov, pred odobritvijo prodaje zahtevajo poglobljeno dokumentacijo in včasih izdelek (ali pa kar celotno blagovno znamko) tudi zavrnejo.

Naj torej poenostavim: če je izdelek na voljo v določenih lekarnah, je to vsekakor bolje, kot če ga sploh ni. Če pa je na voljo v vseh lekarnah*, je to še mnogo bolje. 😊

*Tu moram poudariti nekaj, česar kupci ponavadi ne vedo. Kljub temu, da gre za preverjena podjetja, lekarne včasih izdelkov nimajo na zalogi, ker za to preprosto nimajo prostora. Ravno zato je vzpostavljen izjemno sodoben in ažuren sistem dobav preko veledrogerij. V prevodu to pomeni, da če lekarna izdelka danes nima, ga na vašo željo lahko dobi že naslednji dan. Le prositi je treba, naj ga naročijo.

Za zaključek naj povem, da si sama že vsa leta, odkar sem vpletena v področje prehranskih dopolnil, prizadevam za transparentno komunikacijo na vseh ravneh. Na prvem mestu sta kakovost in varnost za uživanje, takoj zatem pa je korektna komunikacija s potrošniki, prodajnimi mesti, stroko in nadzornimi organi. Želim si, da bi kvalitetna prehranska dopolnila, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost naših življenj, prejela status, ki ga zaslužijo. To pa lahko v prvi vrsti dosežemo z zaupanjem stroke, ki je zaradi poplave uvoženih izdelkov nezadovoljive kakovosti, upravičeno zamajano.

Prihodnjič pa še nekaj na temo marketinških trikov v prodaji prehranskih dopolnil. Kot že rečeno, vabljeni, da me spremljate na Instagramu, kjer ažurno objavljam novice.

You may also like

Leave a Reply

Your email address will not be published.