Črt je zanimiv in simpatičen, a hkrati tudi zelo skrivnosten sogovornik. Od nekoga, ki že dve leti v Dubaju dela in doživlja stvari, ki si jih večina med nami ne more niti predstavljati, bi pričakovala, da ga bo kar razganjalo od samohvale – pa ni tako. Kljub temu, da si lahko z opravljanjem svojega poklica v Dubaju privošči mnogo več, kot če bi ostal v Sloveniji, ostaja na realnih tleh in se z veseljem vrača domov.

Živjo, Črt, pa sva se končno ujela!

Ja, res je, moj urnik je, kot si spoznala tudi sama, zelo nepredvidljiv. Danes tu, jutri tam, dobesedno 🙂

Kaj to pomeni, kaj vse počneš v Dubaju?

Razpet sem med različne projekte, največ časa pa posvetim igranju hokeja v lokalnem klubu Dubai Mighty Camels in fotografiji.

Torej še ena tistih zgodb, da velikih talentov doma ne cenimo, oziroma si jih ne moremo privoščiti?

Profesionalnemu hokeju sem se v Sloveniji zaradi študija in poklica žal odpovedal zelo zgodaj, tako da tega dela ne morem komentirati. Sem pa vseskozi vzdrževal formo in ga kasneje igral tudi v Nemčiji in Avstriji, tako da nisem imel težav z nadaljevanjem kariere v Dubaju. Emiratska liga je zelo močna, moji soigralci so bivši NHL-ovci, reprezentanti Češke in podobno. Vesel sem, da sem dobil priložnost igrati v tej ekipi, je res odlična izkušnja. Kar se tiče fotografije pa je dejstvo, da je Slovenija majhna in gospodarsko mnogo šibkejša kot države, v katerih sem do sedaj delal – posledično so tudi honorarji precej nižji. Seveda tudi pri nas obstajajo svetle izjeme, vendar je le-teh premalo, da bi lahko vsi kvalitetni fotografi dostojno zaslužili.
Si ti izbral Dubaj, ali je Dubaj izbral tebe? Je bila odločitev, da se preseliš sem dol, težka?

Bilo je obojestransko, poklopilo se je več projektov in dogodkov, tako da nisem dolgo razmišljal. Selitev v bistvu sploh ni bila vprašanje, ampak logičen korak v moji karieri. Dubaj je mesto presežkov in vedno odpira nove priložnosti.

Kaj ti je bilo pri selitvi najtežje?

Ah, birokracija – od vize, zdravniških pregledov, pa vse do pridobitve vozniškega dovoljenja. Gre za časovno in tudi finančno zelo potratne postopke. Pri tem lahko veliko pomaga tudi matična država, a Slovenija tu še precej šepa. Srbi in Avstrijci, recimo, ne rabijo opravljati vozniškega izpita in verjemi mi, da so lahko srečni.

Je sam postopek tako zapleten ali je promet tako kaotičen?

Sam postopek je predvsem časovno obremenjujoč, stane kar precej denarja – še posebej, če izpita ne narediš v prvem poskusu, kar sploh ni redkost. Dubaj je veliko mesto in posledično je v njem tudi veliko prometa, a je ta mnogo bolj tekoč kot pri nas. Kot prvo, so ceste resnično brezhibne in široke, kot drugo pa imajo zelo razumne omejitve, tudi znotraj samega mesta, zaradi česar vse lepo teče.

Kaj pa ti je v Dubaju najbolj všeč?

Težko bi izpostavil samo eno stvar. Dubaj je, za razliko od ostalih emiratov, zelo odprt, več kot 80% prebivalcev je priseljencev, torej najeta delovna sila. Kar pomeni, da gre za splet različnih kultur, znanj, prepričanj… ni prostora za predsodke, vsi smo tu, da se dokažemo, sodelujemo, nadgradimo svoje znanje iz izkušnje. Zelo lahko je navezati stike in nikomur ne rabiš razlagati, kak avto voziš, koliko zaslužiš, s kom se družiš. Druga stvar je varnost – Dubaj je eno izmed najbolj varnih mest na svetu. Že sama mentaliteta je takšna, da ljudje niti ne pomislijo, da bi kršili zakone. Domačini zelo spoštujejo svoje vladarje, saj so jim omogočili več kot dostojno življenje. Se je že zgodilo, da sem pustil avto odklenjen čez noč, notri pa denarnico, in se nisem kaj dosti sekiral.

Praviš, da ni težko navezati stikov. Kako pa je s slovensko skupnostjo v Dubaju, se družite med sabo?

Iskreno, še nisem imel časa, da bi se udeležil kakšnega srečanja, pa vem, da se dogajajo. V Dubaju je kar nekaj Slovencev, obstaja tudi Facebook skupina in nekaj jih poznam, vsaj na videz. Tu malce šepam, priznam.

Kaj pa prijatelji iz Slovenije, te kaj obiščejo?

Dubaj ni ravno »skok do Krka«, tako da nimam prav velikega povpraševanja 🙂 Povezave s Slovenijo niso ravno idealne, kot veš tudi sama, poleg tega pa je moj urnik tako pester in nestanoviten, da se težko zmenim kaj več kot za kavo ali kosilo.

Torej Slovenije čisto nič ne pogrešaš? Se pogosto vračaš domov?

Pogrešam čist zrak in čisto vodo. Pogrešam gore in Bled. Zato se tudi večkrat vrnem, če imam le čas. Pozimi »skok« na smučišča, poleti umik iz tukajšnje peklenske vročine, vmes pa še kakšne administrativne zadeve – vedno se najde razlog za obisk.

Omenjaš čisto vodo… kako je pa sicer s prehrano v Dubaju, kuhaš doma ali se prehranjuješ zunaj?

Hrana v Dubaju je fantastična. Tako izbira v supermarketih, kot v restavracijah. Tudi v običajnih restavracijah dobiš odličen suši in res kvalitetno pripravljen zrezek. Tu so kuhinje vsega sveta, konkurenca je ogromna, zato je kvaliteta res vrhunska. Čeprav tudi kdaj sam skuham in s tem res nimam težav, resnično uživam v restavracijah in to jemljem kot dogodek, ne kot »prehranjevanje«.

Greva še malo na cene. Najnovejša »pridobitev«, o kateri se veliko govori, je uvedba 5% davka, mar ne?

Govorilo se je veliko, nisem pa dobil občutka, da bi se ljudje pretirano razburjali. Odvisno, kak dohodek imaš in od kod prihajaš. Za lokalno prebivalstvo je to zagotovo nekaj novega, saj davka na dodano vrednost sploh niso poznali. Čeprav 5% ni veliko, se dvig cen vseeno pozna – predvsem za delavce iz Pakistana, Bangladeša in ostalih revnejših držav, katerih plače so tu res nizke. Pa tudi sicer Dubaj ni poceni. Najprej so tu res visoke najemnine, da o nakupu nepremičnin sploh ne govorim, saj je zemlja zelo draga. Zato veliko ljudi živi izven mesta in posledično je na cestah ogromna gneča. Tudi cene v trgovinah so višje, kot pri nas. Boljše restavracije so precej dražje. Lahko pa seveda tudi tu najdeš obrok za 2 evra, tako kot povsod po svetu.

No, je pa vsaj gorivo poceni!

Res je, liter goriva stanje manj kot 50 centov. Tudi večina avtomobilov je cenejših kot pri nas, da o stroških registracije in letnih prispevkih za ceste sploh ne govorim.

Kaj počneš ob prostem času?

Večinoma gremo na plažo ali pogledat kak dober film. V Dubaju je to posebno doživetje, saj tukajšnji kinematografi ponujajo najmodernejšo tehnologijo. Če imam malce več časa, pa grem najraje na izlet izven mesta – zelo lepi so lahko kakšni safariji v puščavi, ali pa obisk hribovja v sosednjem emiratu Ras al Khaimah. Sem pač z Gorenjske in pogrešam gore.

In še klasično vprašanje: 5 stvari, ki si jih v Dubaju moraš ogledati? Če pustiva ob strani »zlato klasiko« Burj Al Arab in Burj Khalifo.

Grem kar po vrsti: Legoland, Miracle Garden za ljubitelje narave, slikovita Dubai Marina, Mall of the Emirates s smučiščem, Madinat Jumeirah, vse plaže so zelo lepe … No, tudi ogled hokejske tekme v Dubai Mallu je svojevrstno doživetje!

Kdaj bo naslednja tekma, če bom šla »slučajno« mimo?

Trenutno imamo malce počitka, aprila pa se začne playoff.

Mislim, da ima naš klub letos kar dobre možnosti za zmago. Kar pridi, vsak navijač je dobrodošel! 😊

Fotografije: Črt Slavec, osebni arhiv