Vas je strah letenja? Niste edini, po statistiki sodeč se s to fobijo sooča vsak deseti. In, verjeli ali ne, zadnje čase se je to dogaja tudi meni. Prvič sem težavo resneje zaznala lani na poti v Hanoi, ko smo imeli v zraku približno 2 uri zmerne turbulence. Ves čas sem se tresla kot šiba na vodi in samo predstavljate si lahko, kakšni scenariji so se mi pletli po glavi. Verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da sem bila na poti sama in takrat bi človek dal vse na svetu, samo da še enkrat vidi svoje najbližje. Ker se mi strah pred letenjem dogaja vse pogosteje (očitno leta naredijo svoje), sem se odločila, da se malce bolj poglobim v jedro samega problema. Znanje je najboljše orožje, pravijo. In kdo ima o letenju več znanja kot pilot? Če vas zanima, ali je turbulenca nevarna, zakaj in kako pogosto se dogajajo okvare, kakšne so možnosti za preživetje letalske nesreče in podobne reči, potem preberite intervju, ki sem ga pred kratkim opravila s pilotom komercialne letalske družbe. Ali pa preskočite vsaj na konec tega zapisa, kjer vam bom postregla z nekaj izjemno zanimivimi številkami. Moram priznati, da so mene precej pomirile 😉

Pogovarjala sem se s pilotom, ki je prvih 11 let svoje kariere preživel razpet med Čilom, Kolumbijo in Perujem, zadnja 3 leta pa je zaposlen v eni največjih letalskih družb na Srednjem Vzhodu. Kljub temu, da je najin pogovor obsegal tudi njegovo strast do letenja in ostale hobije, vas verjetno bolj zanimajo dejstva o letenju, zato bom kar preskočila na bistvo.

Vaša letalska družba ima lepo število zaposlenih pilotov, ali to pomeni, da imate veliko prostih dni? Kako je sploh s temi zadevami, imate kakšne omejitve, koliko ur lahko letite?

Dnevno lahko letimo največ 12 ur in pri daljših poletih smo na letalu vedno trije ali štirje piloti, da se lahko zamenjamo in odpočijemo, kar je zelo pomembno. Če je let krajši, imamo naslednji dan prosto 24 ur, če je daljši, pa 48 ur, kar pomeni, da imamo čas za turistične aktivnosti. Letno smo zakonsko omejeni na 900 ur letenja, vsak mesec pa imamo minimalno 8 prostih dni.

Ali lahko izbirate destinacije in posadko, s katero boste leteli?

Posadka se nenehno spreminja in na to skoraj nimamo vpliva. Spored letov pa načrtujemo za 1 mesec vnaprej in dvakrat letno lahko izberemo, kam želimo tisti mesec leteti.

Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi v zraku?

Najhujša nevarnost so ljudje in njihove odločitve.

Torej turbulenca ni nevarna? Kaj pa nevihte in strele?

Turbulenca je nekaj povsem normalnega in dokler ljudje v kabini ne začnejo leteti po zraku, ni nevarna. Podobno je z nevihtami, saj so letala opremljena z najmodernejšo tehnologijo za vse vrste vremenskih razmer. Strela v letalo ne more udariti oziroma ne more povzročiti škode. Vsekakor pa se skušamo nevihtam izogniti – 2 uri pred poletom imamo namreč briefing, kjer se seznanimo z razmerami v zraku, preverimo alternativne poti… praktično za vsako miljo vemo že vnaprej, kaj nas čaka.

Najnevarnejši del je vzlet, kajne?

Tako je, takrat je največ možnosti za napake. Letalo mora za vzlet doseči zelo visoko hitrost in če bi moral zaradi kakršnegakoli vzroka nenadno zabremzati, lahko pride do vžiga. Večje letalo ob vzletu s polnim tankom goriva tehta okoli 500 ton in predstavljaj si, da moraš vse to ustaviti v nekaj metrih. Kritičnih je tudi prvih nekaj minut po vzletu; takrat moramo biti povsem zbrani in se tudi med seboj ne pogovarjamo. Ko dosežemo višino 3.000 metrov (za to potrebujemo približno 3 minute), se lahko sprostimo.

Kaj pa ptice? Ali ni zaradi tega zasilno pristalo letalo na reki Hudson v New Yorku?

Res je, ptice so tudi problem pri vzletanju in pristajanju. Vendar mi letimo s 4 motorji in tudi, če se poškodujeta dva ali celo trije, še vedno lahko normalno letimo. Meni se je ptica enkrat zaletela v sprednje okno, nastala je manjša razpoka, ampak ni bilo kritično, saj smo pristajali. Če bi bilo to ob vzletu, bi seveda poiskal prvo možnost za pristanek.

Sama raje letim nad »zemljo«, saj se mi zdi, da imam tam več možnosti preživetja, oziroma, če ne drugega, me bodo vsaj našli 🙂 Je dejansko varneje leteti nad oceanom ali kopnim?

Letenje je približno enako zahtevno, večji problem je možnost zasilnega pristanka, če se zgodi karkoli nepredvidenega. Medtem ko na oceanu teoretično lahko pristaneš in čakaš na pomoč (omenila si že primer reke Hudson), je v goratih predelih to precej težje. Predstavljaj si, da moraš pristati nekje v Himalaji 🙂 Tudi sicer so visoke gore problematične, če pritisk v kabini nenadno pade in moraš letalo na hitro spraviti na višino, kjer ne rabiš dodatnega kisika. Če je spodaj gora, je to precej težje.

To sem si vedno želela vprašati: zakaj nam težite, da moramo ugasniti telefone?

Najprej zato, ker lahko s tem motite našo komunikacijo, ki je med vzletom in pristankom zelo pomembna. Drugič pa zato, ker telefoni motijo vašo koncentracijo – če gre ob vzletu kaj narobe, boste morali tudi potniki reagirati hitro. In vsi dobro vemo, kako te lahko družbena omrežja “hipnotizirajo” 😉

Kaj se zgodi, če potnik v letalu nenadno hudo zboli, ali pa če se kdo vede zelo nasilno?

Naša letala so opremljena z najsodobnejšo medicinsko opremo in če bi bil na letalu kirurg, bi lahko praktično izvedel tudi operacijo. Prav tako je naše kabinsko osebje visoko usposobljeno za nujne primere in ob telefonski povezavi z zdravniki na kopnem večino primerov stabilizirajo do te mere, da nam ni treba pristati. Tudi z nasilneži znamo ravnati; alternativni pristanek izberemo le, če potnik kaže znake, da bi lahko resno ogrožal varnost potnikov.

Ob pogovoru s tabo mi je skoraj nerodno, da me je strah letenja. Ampak nesreče SE dogajajo in letala tudi strmoglavijo. Zakaj?

Kot sem že povedal, večinoma se to zgodi zaradi človeških napak. Letala so tako varna, da gre težko kaj narobe. Gre pa lahko za slabšo presojo, neracionalne odločitve, psihološke težave…

Torej sem lahko spet nazaj zaskrbljena??

Poglej, možnosti, da umreš v letalski nesreči so 1 proti 11 milijonom. Pri nas imamo najvišje standarde tako tehnologije kot usposabljanja celotne posadke, tako da so te možnosti bližje ničli kot enki. Mimogrede, peljati se z mano v avtomobilu te pa ni strah? 😉

To vprašanje bom preslišala, ker pol poti tako in tako stojiva v gneči 🙂 Kaj pa v primeru, ko se nesreče vseeno zgodijo … se o njih pogovarjate med sabo?

Vsekakor, novice do nas pridejo zelo hitro in takrat se verjetno vsak vpraša: »Kaj, če bi bil sam na tistem letalu?« Vse nesreče preučimo in poskušamo razumeti, kaj se je zgodilo, da bi se jim v podobnem primeru izognili. Pa tudi sicer imamo vsakih 6 mesecev treninge s simulacijami nesreč, da se ne »polenimo« preveč.

Črne skrinjice snemajo čisto vsak pogovor?

Vsak polet, vsak tehnični podatek in vsaka sekunda pogovora v pilotski kabini je zabeležena. Ampak se na to ne oziramo preveč in pogovor teče normalno. Koga bi le zanimale naše avanture? No, razen mojega dekleta, morda 🙂

Za konec, tvoj nasvet za ljudi, ki želijo potovati, a se bojijo leteti?

Internet je poln informacij in nasvetov, poskusite izvedeti čim več in se seznaniti s tem, kaj se dogaja v zraku. Ob rezervaciji prosite za sedež v ospredju; podobno kot pri avtobusu, ko se usedete spredaj, če vam je slabo. Zadaj se namreč turbulenca najbolj občuti.

Po tem pogovoru, ki me je kar precej pomiril, sem si vzela še nekaj časa in pobrskala po statistiki. Številke so zelo zanimive:

• 48% smrtnih nesreč se zgodi ob pristanku (predvidevam, da tudi zato, ker takrat malce pade koncentracija, tako kot pri vožnji z avtomobilom – ko se bližaš domu, si manj pozoren).
• Na drugem mestu so vzleti, ki prestavljajo 13% nesreč s smrtnim izidom.
• Dejansko se samo 11% usodnih nesreč zgodi medtem, ko je letalo v zraku.
• Statistično verjetno boste prej umrli od zastrupitve s hrano (1 proti 3 milijonom), padca z lestve (1 proti 2 milijonom) ali padca s postelje (1 proti 2 milijonom), medtem ko je verjetnost, da umrete v avtomobilski nesreči kar 1 proti 5.000!
• In, nenazadnje, tudi če boste udeleženi v letalski nesreči, je velika možnost, da jo dobro odnesete. Po podatkih ameriškega odbora za prometno varnost (US National Transportation Safety Board), ki je sicer malce zastarelo, ampak predvidevam, da se številke s časom le še izboljšujejo, je kar 95% možnost, da boste nesrečo komercialnega poleta preživeli.

Ali z drugimi besedami: globoko vdihnite, spakirajte kovčke in se spravite, jebemti, že na tisto letalo! 😉 V mojem facebook albumu pa si lahko ogledate, kako čudoviti so lahko pogledi med samim poletom.