Pred 3 leti, torej pri rosnih 44, sem se prvič zanimala za kirurško odpravo dioptrije. Takrat sem namreč začela malce bolj resno kolesariti po ne ravno prijaznih makadamskih cestah in moja kratkovidnost (-1 na obe očesi), vključno s cilindri, slabšim globinskim vidom, šibkim solznim filmom ter celoletnim alergijskim rinitisom (zaradi česar leče odpadejo), so mi začeli sporočati, da vrag jemlje šalo. Če sem želela v zrelih letih okusiti še kaj adrenalina, je bilo treba nekaj storiti. Sodeč po dostopnih informacijah in priporočilih znancev, se je laserska odprava dioptrije zdela najboljša opcija.