Na letalo vstopiva zadnja in ker je vrsta pred najinima sedežema popolnoma prazna, se mi na usta prikrade zmagovalni nasmešek. Hitro se prestavim, z oblačili in torbico zasedem vse ostale sedeže, zaprem oči in počakam na vzlet. A zaspati ne morem niti po tem, ko se znak za varnostne pasove obarva zeleno in se lahko udobneje namestim. Misel na Indijo me zapolni z občutkom strahu pred neznanim. Nelagodje me pravzaprav spremlja že vse od trenutka, ko sva se odločila, da počitnice na Maldivih združiva s »skokom« do Agre. Od takrat naprej sem iz vsaj desetih različnih virov slišala: »V Indijo gresta? Sta se cepila? Tam vsak zboli. Tam je taka svinjarija, da se je ne da opisati!« Kaj mi je […]