South Lake Tahoe (2 no\u010di)<\/strong><\/h6>\nZa pohod v okolici jezera Tahoe sva tokrat izbrala \u0161e te\u017eji zalogaj, in sicer Pyramid Peak<\/strong>, z nadmorsko vi\u0161ino 3.042 m. Vzpon je bil precej zahteven, \u0161e posebej, ker je bilo vmes kar nekaj snega, premagati pa je bilo treba kar 1200 vi\u0161incev na vsega 5.5 km. Na sre\u010do je bil zadnji del dobro prehoden in vrh sva osvojila v dobrih 2 urah. V son\u010dnem dnevu so bili razgledi res veli\u010dastni in ob\u010dutek, da sva \u017ee prvi dan prilezla tako visoko, je neprecenljiv.<\/p>\nDrugo jutro sva ponovno sko\u010dila na Castle Rock,<\/strong> ki je v prelepem vremenu ponujal razglede na zasne\u017eene hribe in veli\u010dastno modrino ogromnega jezera pod nama. Nato pa sva \u0161la raziskovat bli\u017enje pla\u017ee<\/strong>, ki jih je res veliko. Kjerkoli se ustavi\u0161, je lepo in predvsem mirno, saj v tem \u010dasu leta ni nobene gne\u010de.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.travelwithanda.com\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/potovanje-zda-road-trip-usa-blog-anda-arko-1024x768.jpg\")
<\/p>\n
Great Basin National Park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\nVo\u017enja do mesteca Ely, ki je bilo najino izhodi\u0161\u010de za naslednji nacionalni park Great Basin<\/strong>, je trajala dobrih 5 ur, ampak to je pa\u010d davek, \u010de se \u017eeli\u0161 kar najhitreje premikati med ogromnimi razdaljami. \u017dal nama je zasne\u017een vrh gore Wheeler<\/strong> (3.982 m) prepre\u010dil, da bi \u0161la do konca, sva pa zato \u00bbsko\u010dila\u00ab na sosednji Bald Mountain<\/strong>, ki je bil s 3.523 m vseeno najvi\u0161ji dose\u017eek v moji pohodni\u0161ki karieri. Spet \u010dudoviti razgledi, vmes nekaj manj\u0161ih jezerc in oaze sne\u017eno belih brez, ki so pokrajino naredile \u0161e bolj \u010darobno. Skoraj gotovo se bova \u0161e vrnila, a kak mesec prej, da naju sneg ne preseneti.<\/p>\nNa parkiri\u0161\u010de sva pri\u0161la v popoldanskih urah, zato dalj\u0161ega premika kot do mesteca Beaver nisva zmogla. Tudi prvotni na\u010drt, da bi obiskala \u0161e Goblyn Valley State Park sva opustila, ker se nama ni dalo delati ovinka. In ravno tem je \u010dar potovanja v lastni re\u017eiji \u2013 planira\u0161 sproti, glede na vreme in po\u010dutje.<\/p>\n
Capitol Reef National park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\nV nacionalni park Capitol Reef<\/strong> sva pri\u0161la ob poldne in se najprej namestila v hotelu, nato pa izkoristila \u010dudovit son\u010den dan za “scenic drive” in en kraj\u0161i razgledni pohod na Rim Overlook.<\/strong> V vsakem nacionalnem parku je visitor center, kjer dobi\u0161 mapo s potmi in razglednimi to\u010dkami. Tudi, \u010de se dr\u017ei\u0161 samo ceste in sko\u010di\u0161 ven za par fotografij, je vsak park lepo do\u017eivetje. A v slabih 20 letih, odkar obiskujeva ZDA, sva se nau\u010dila, da je najve\u010dja vrednost ravno pohod v osr\u010dje parka, kjer se ponavadi skrivajo zanimive skalne formacije in \u0161e lep\u0161i razgledi.<\/p>\nTudi Capitol Reef, ki sva ga obiskala prvi\u010d, je pre\u010dudovit. Zlato rumene barve jesenskega listja, v kontrastu z rde\u010de-belimi klifi, se z besedami te\u017eko opi\u0161e. Park zdru\u017euje ve\u010dino naravnih \u010dudes, ki so zna\u010dilne za Utah in Arizono – tako da \u010de morate zaradi pomanjkanja \u010dasa izbrati le enega, tega gotovo priporo\u010dam.<\/p>\n
Grand Staircase Escalante National Monument (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\nTa dan sva imela smolo z vremenom, kar se nama pri potovanjih zgodi zelo redko. K sre\u010di sva \u017ee toliko prehodila, da nama je dan po\u010ditka pri\u0161el kar prav. Ta del leta ni najbolj hvale\u017een za obisk ozkih kanjonov, ker jih nenadna hudourni\u0161ka voda hitro prekrije. \u010ce ne bi bile ceste razmo\u010dene od de\u017eja, bi \u0161la do enega izmed t. i.\u00bbslot canyons<\/strong>\u00ab, ki jih je v tem parku precej.<\/p>\nMidva sva svoj dele\u017e teh kanjonov \u017ee do\u017eivela (Secret Canyon v Arizoni in Bucksin Gulch v Utah), tako da sva dan brez slabe vesti prevetrila v majhnem kraju Escalante \u2013 pa \u0161e na odli\u010den kafi\u010d sva naletela, kjer sva kon\u010dno dobila pravi kapu\u010dino.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.travelwithanda.com\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/bryce-canyon-anda-arko-zda-blog-768x1024.jpg\")
<\/p>\n
Bryce Canyon National Park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\nIz Escalanteja je dobra ura vo\u017enje do nacionalnega parka Bryce<\/strong>, ki sva ga pred leti obiskala le na kratko. Tokrat sva izbrala enega izmed dalj\u0161ih pohodov (dobrih 10 km), ki se imenuje \u00bbFigure 8 Combination<\/strong>\u00ab in se spusti v osr\u010dje kanjona, med tiso\u010de \u010dudovitih rde\u010dih sto\u017ecev. Sicer jih lahko vidi\u0161 tudi s ceste, ampak ob\u010dutek, ko se sprehaja\u0161 med njimi, je precej bolj veli\u010dasten.<\/p>\nV tem parku je bilo precej ve\u010d gne\u010de, saj ga ve\u010dina turistov vklju\u010di v potovanje po ZDA, ker je relativno blizu \u0161e bolj obiskanemu Zionu in s tem tudi Las Vegasu, ki je bil najina zadnja postaja. Spala sva v mestu Kanab<\/strong>, kjer sva preostanek dneva prevedrila z vo\u017enjo s kolesi in na odli\u010dni kavi pri Willow Canyon Outdoor.<\/p>\nZion National Park (2 no\u010di)<\/strong><\/h6>\nV nacionalnem parku Zion<\/strong> sva bila \u017ee trikrat in za tokratni obisk sva si zadala pohod na razgledni vrh nad znamenito vzpetino Angels Landing.<\/strong> Na veliko presene\u010denje sva v visitor centru izvedela, da je t.i. Overlook \u017ee leta nedostopen zaradi plazu. Hja, ni\u010d, potem spet na Angels Landing, \u010de bo sre\u010da mila. Za dostop na Angels Landing namre\u010d rabi\u0161 dovolilnico, za katero prek spleta en dan prej vpla\u010da\u0161 6 $ in \u010daka\u0161 na rezultate \u017ereba.<\/p>\nKo sem popoldan prejela email z zadevo “\u010destitamo”<\/strong>, so me preplavili me\u0161ani ob\u010dutki sre\u010de in tesnobe. Da bi razumeli, kaj pomeni pohod na Angels Landing, predlagam, da preberete tale opis<\/a>. A \u017eelja je bila ponovno ve\u010dja od strahu in naslednje jutro sva se vkrcala na prvi avtobus, ki \u0161tarta do izhodi\u0161\u010da.<\/p>\nNelagodje je dodatno poglobil \u0161e mo\u010dan veter, ki je na prepadnih stenah \u0161e toliko bolj neprijeten. Kljub veliki gne\u010di in moji slab\u0161i kondiciji (prebolevala sem ne tako nedol\u017eno virozo), sva bila na vrhu druga. Spet sem poto\u010dila solzo sre\u010de in hvale\u017enosti,<\/strong> ker tega res ne do\u017eivi\u0161 vsak dan, kaj \u0161ele trikrat v \u017eivljenju.<\/p>\nZa konec sva se podala \u0161e na drugo stran hriba, od koder se dobro vidi ozka pot, ki vodi do vrha. In spet se zamisi\u0161, kaj si tvegal in kaj vse se lahko zgodi v trenutku nepozornosti. V bistvu so \u0161e najve\u010dja te\u017eava \u0161tevilni turisti, ki se goor podajajo s palicami v nahrbtnikih \u2013 kar je milo re\u010deno neodgovorno. Prehodi so res ozki.<\/p>\n
Vi(v)a Las Vegas<\/strong><\/h6>\nPopoldan sva se odpeljala proti Las Vegasu<\/strong><\/a>, kjer sva zaklju\u010dila najin turisti\u010den del potovanja.<\/p>\nVe\u010d informacij lahko najdete na mojem Instagram profilu<\/a>, kjer poi\u0161\u010dete “highlight” USA. Bom vesela, \u010de v zameno stisnete follow, saj so moji \u010dlanki spisani v prostem \u010dasu. Hvala, ker ste z mano – tako ali druga\u010de! \ud83d\ude09<\/p>\n <\/p>\n
Drugo jutro sva ponovno sko\u010dila na Castle Rock,<\/strong> ki je v prelepem vremenu ponujal razglede na zasne\u017eene hribe in veli\u010dastno modrino ogromnega jezera pod nama. Nato pa sva \u0161la raziskovat bli\u017enje pla\u017ee<\/strong>, ki jih je res veliko. Kjerkoli se ustavi\u0161, je lepo in predvsem mirno, saj v tem \u010dasu leta ni nobene gne\u010de.<\/p>\n Vo\u017enja do mesteca Ely, ki je bilo najino izhodi\u0161\u010de za naslednji nacionalni park Great Basin<\/strong>, je trajala dobrih 5 ur, ampak to je pa\u010d davek, \u010de se \u017eeli\u0161 kar najhitreje premikati med ogromnimi razdaljami. \u017dal nama je zasne\u017een vrh gore Wheeler<\/strong> (3.982 m) prepre\u010dil, da bi \u0161la do konca, sva pa zato \u00bbsko\u010dila\u00ab na sosednji Bald Mountain<\/strong>, ki je bil s 3.523 m vseeno najvi\u0161ji dose\u017eek v moji pohodni\u0161ki karieri. Spet \u010dudoviti razgledi, vmes nekaj manj\u0161ih jezerc in oaze sne\u017eno belih brez, ki so pokrajino naredile \u0161e bolj \u010darobno. Skoraj gotovo se bova \u0161e vrnila, a kak mesec prej, da naju sneg ne preseneti.<\/p>\n Na parkiri\u0161\u010de sva pri\u0161la v popoldanskih urah, zato dalj\u0161ega premika kot do mesteca Beaver nisva zmogla. Tudi prvotni na\u010drt, da bi obiskala \u0161e Goblyn Valley State Park sva opustila, ker se nama ni dalo delati ovinka. In ravno tem je \u010dar potovanja v lastni re\u017eiji \u2013 planira\u0161 sproti, glede na vreme in po\u010dutje.<\/p>\n V nacionalni park Capitol Reef<\/strong> sva pri\u0161la ob poldne in se najprej namestila v hotelu, nato pa izkoristila \u010dudovit son\u010den dan za “scenic drive” in en kraj\u0161i razgledni pohod na Rim Overlook.<\/strong> V vsakem nacionalnem parku je visitor center, kjer dobi\u0161 mapo s potmi in razglednimi to\u010dkami. Tudi, \u010de se dr\u017ei\u0161 samo ceste in sko\u010di\u0161 ven za par fotografij, je vsak park lepo do\u017eivetje. A v slabih 20 letih, odkar obiskujeva ZDA, sva se nau\u010dila, da je najve\u010dja vrednost ravno pohod v osr\u010dje parka, kjer se ponavadi skrivajo zanimive skalne formacije in \u0161e lep\u0161i razgledi.<\/p>\n Tudi Capitol Reef, ki sva ga obiskala prvi\u010d, je pre\u010dudovit. Zlato rumene barve jesenskega listja, v kontrastu z rde\u010de-belimi klifi, se z besedami te\u017eko opi\u0161e. Park zdru\u017euje ve\u010dino naravnih \u010dudes, ki so zna\u010dilne za Utah in Arizono – tako da \u010de morate zaradi pomanjkanja \u010dasa izbrati le enega, tega gotovo priporo\u010dam.<\/p>\n Ta dan sva imela smolo z vremenom, kar se nama pri potovanjih zgodi zelo redko. K sre\u010di sva \u017ee toliko prehodila, da nama je dan po\u010ditka pri\u0161el kar prav. Ta del leta ni najbolj hvale\u017een za obisk ozkih kanjonov, ker jih nenadna hudourni\u0161ka voda hitro prekrije. \u010ce ne bi bile ceste razmo\u010dene od de\u017eja, bi \u0161la do enega izmed t. i.\u00bbslot canyons<\/strong>\u00ab, ki jih je v tem parku precej.<\/p>\n Midva sva svoj dele\u017e teh kanjonov \u017ee do\u017eivela (Secret Canyon v Arizoni in Bucksin Gulch v Utah), tako da sva dan brez slabe vesti prevetrila v majhnem kraju Escalante \u2013 pa \u0161e na odli\u010den kafi\u010d sva naletela, kjer sva kon\u010dno dobila pravi kapu\u010dino.<\/p>\n Iz Escalanteja je dobra ura vo\u017enje do nacionalnega parka Bryce<\/strong>, ki sva ga pred leti obiskala le na kratko. Tokrat sva izbrala enega izmed dalj\u0161ih pohodov (dobrih 10 km), ki se imenuje \u00bbFigure 8 Combination<\/strong>\u00ab in se spusti v osr\u010dje kanjona, med tiso\u010de \u010dudovitih rde\u010dih sto\u017ecev. Sicer jih lahko vidi\u0161 tudi s ceste, ampak ob\u010dutek, ko se sprehaja\u0161 med njimi, je precej bolj veli\u010dasten.<\/p>\n V tem parku je bilo precej ve\u010d gne\u010de, saj ga ve\u010dina turistov vklju\u010di v potovanje po ZDA, ker je relativno blizu \u0161e bolj obiskanemu Zionu in s tem tudi Las Vegasu, ki je bil najina zadnja postaja. Spala sva v mestu Kanab<\/strong>, kjer sva preostanek dneva prevedrila z vo\u017enjo s kolesi in na odli\u010dni kavi pri Willow Canyon Outdoor.<\/p>\n V nacionalnem parku Zion<\/strong> sva bila \u017ee trikrat in za tokratni obisk sva si zadala pohod na razgledni vrh nad znamenito vzpetino Angels Landing.<\/strong> Na veliko presene\u010denje sva v visitor centru izvedela, da je t.i. Overlook \u017ee leta nedostopen zaradi plazu. Hja, ni\u010d, potem spet na Angels Landing, \u010de bo sre\u010da mila. Za dostop na Angels Landing namre\u010d rabi\u0161 dovolilnico, za katero prek spleta en dan prej vpla\u010da\u0161 6 $ in \u010daka\u0161 na rezultate \u017ereba.<\/p>\n Ko sem popoldan prejela email z zadevo “\u010destitamo”<\/strong>, so me preplavili me\u0161ani ob\u010dutki sre\u010de in tesnobe. Da bi razumeli, kaj pomeni pohod na Angels Landing, predlagam, da preberete tale opis<\/a>. A \u017eelja je bila ponovno ve\u010dja od strahu in naslednje jutro sva se vkrcala na prvi avtobus, ki \u0161tarta do izhodi\u0161\u010da.<\/p>\n Nelagodje je dodatno poglobil \u0161e mo\u010dan veter, ki je na prepadnih stenah \u0161e toliko bolj neprijeten. Kljub veliki gne\u010di in moji slab\u0161i kondiciji (prebolevala sem ne tako nedol\u017eno virozo), sva bila na vrhu druga. Spet sem poto\u010dila solzo sre\u010de in hvale\u017enosti,<\/strong> ker tega res ne do\u017eivi\u0161 vsak dan, kaj \u0161ele trikrat v \u017eivljenju.<\/p>\n Za konec sva se podala \u0161e na drugo stran hriba, od koder se dobro vidi ozka pot, ki vodi do vrha. In spet se zamisi\u0161, kaj si tvegal in kaj vse se lahko zgodi v trenutku nepozornosti. V bistvu so \u0161e najve\u010dja te\u017eava \u0161tevilni turisti, ki se goor podajajo s palicami v nahrbtnikih \u2013 kar je milo re\u010deno neodgovorno. Prehodi so res ozki.<\/p>\n Popoldan sva se odpeljala proti Las Vegasu<\/strong><\/a>, kjer sva zaklju\u010dila najin turisti\u010den del potovanja.<\/p>\n Ve\u010d informacij lahko najdete na mojem Instagram profilu<\/a>, kjer poi\u0161\u010dete “highlight” USA. Bom vesela, \u010de v zameno stisnete follow, saj so moji \u010dlanki spisani v prostem \u010dasu. Hvala, ker ste z mano – tako ali druga\u010de! \ud83d\ude09<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\nGreat Basin National Park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\n
Capitol Reef National park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\n
Grand Staircase Escalante National Monument (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\n
<\/p>\nBryce Canyon National Park (1 no\u010d)<\/strong><\/h6>\n
Zion National Park (2 no\u010di)<\/strong><\/h6>\n
Vi(v)a Las Vegas<\/strong><\/h6>\n