{"id":3436,"date":"2024-01-05T16:23:03","date_gmt":"2024-01-05T16:23:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/?p=3436"},"modified":"2025-11-02T11:09:43","modified_gmt":"2025-11-02T11:09:43","slug":"potovanje-po-zda-od-san-francisca-do-las-vegasa-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/index.php\/2024\/01\/05\/potovanje-po-zda-od-san-francisca-do-las-vegasa-2-del\/","title":{"rendered":"POTOVANJE PO ZDA: OD SAN FRANCISCA DO LAS VEGASA \u2013 2. DEL"},"content":{"rendered":"

Po tem, ko sem v prvem delu<\/a> podrobneje opisala, kako se lotiti na\u010drtovanja in koliko stane potovanje po ZDA<\/strong>, je na vrsti \u0161e kon\u010dna izvedba. V nadaljevanju bom opisala, kak\u0161en je bil najin dejanski program poti <\/strong>od San Farancisca do Las Vegasa, kaj nama je bilo najbolj v\u0161e\u010d in kaj bi spremenila, \u010de bi se ga lotila \u0161e enkrat. <\/p>\n

SAN FRANCISCO<\/strong><\/h6>\n

Let iz Istanbula do San Francisca je dolg skoraj 13 ur, a sva se ravno toliko naspala, da sva imela energijo za popoldanski sprehod v okolici hotela. Obmo\u010dje Civic Centra<\/strong> krasi \u010dudovita vladna stavba City Hall <\/strong>z zelenim parkom, lokali, muzeji, opero in drugimi zanimivimi arhitekturnimi stvaritvami v neposredni bli\u017eini. Le nekaj ulic stran pa je slika popolnoma druga\u010dna. Na plo\u010dnikih le\u017eijo brezdomci, na tleh so posejane \u0161tevilne igle in narkomani nimajo prav nobenega zadr\u017eka, da jih uporabijo dobesedno pred tabo.<\/p>\n

San Francisco sva si ogledala \u017ee pred 10 leti in tokrat naju je situacija res neprijetno presenetila. Sprehod sva zato dokaj hitro zaklju\u010dila in se odpravila na Twin Peaks<\/strong> – razgledni hrib\u010dek, do katerega se lahko pripelje\u0161, ali pa sprehodi\u0161 z razli\u010dnih izhodi\u0161\u010d. Vreme naju je, pri\u010dakovano, prikraj\u0161alo za kak\u0161no bolj Instagramabilno sliko, saj je obala Frisca precej hladna in vetrovna, a razgled je bil vseeno lep. Sicer lahko najve\u010d znamenitosti v najkraj\u0161em \u010dasu vidite s turisti\u010dnim avtobusom<\/strong>, ki ustavlja na najbolj popularnih to\u010dkah<\/a>. Obiskati je vredno tudi zloglasni zapor Alcatraz<\/strong>, kjer te s pomo\u010djo slu\u0161alk vodijo skozi njegovo zgodovino.<\/p>\n

\"\"<\/h6>\n
POINT REYES SEASHORE<\/strong><\/h6>\n

Naslednje jutro sva se peljala \u010dez znameniti Golden Gate<\/strong>, saj je bil na sporedu ogled obale in parkov na drugi strani mostu. Na obeh straneh so lepo urejena razgledna obmo\u010dja ter dovolj prostora za fotografijo in brezpla\u010dno parkiranje. Kljub meglenemu jutru sva ujela nekaj son\u010dnih \u017earkov in se nato odpravila \u0161e na sprehod do obalnega zaliva Pirates cove<\/strong>.<\/p>\n

\u010cudovita razgledna pot je bila ravno prav razgibana, da naju obla\u010dno vreme ni ohladilo, a se je sprehod tako zavlekel, da sva opustila druge na\u010drte in se \u017ee po kosilu odlo\u010dila za odhod proti Sacramentu. \u010ce bi nama \u010das dopu\u0161\u010dal, bi \u0161la \u0161e do rta Point Reyes<\/strong>, ki je znan po svetilniku in lepih razgledih, a nenazadnje je bilo tudi vreme tako muhasto, da nama ni bilo preve\u010d \u017eal.<\/p>\n

NAKUPOVANJE V SACRAMENTU<\/strong><\/h6>\n

Nedeljo sva izkoristila za prvi shopping v Simon Premium Outlets<\/strong>, pozno popoldan pa sva se odpravila proti jezeru Tahoe<\/strong>, ki je bil najina prva \u201cbucket list\u201d destinacija. Na podlagi preteklih izku\u0161enj sva vo\u017enjo razporedila tako, da na cesti nisva bila dlje kot 2 uri. V South Lake Tahoe<\/strong> sva tako prispela pred mrakom in \u017ee prvi sprehod po mestecu je potrdil, da se nama obetajo \u010dudoviti dnevi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

LAKE TAHOE<\/strong><\/h6>\n

Okolica jezera Tahoe je tako lepa in pomirjujo\u010da, da sva prvotno na\u010drtovani 2 no\u010di podalj\u0161ala na 3. K sre\u010di oktobra ni bilo gne\u010de, zato nisva imela te\u017eav dobiti sobe (niso pa poceni!). South Lake Tahoe je sicer \u017eivahen po\u010ditni\u0161ki resort, ki je poleti poln kopalcev in pohodnikov, pozimi pa se spremeni v presti\u017eno smu\u010darsko sredi\u0161\u010de.<\/p>\n

Prvi dan sva se zapeljala do jezera Emerald lake<\/strong>, ki zaradi majhnega oto\u010dka sredi zaliva spominja na Bled, popoldan pa sva se odpravila na drugo stran jezera Tahoe in sko\u010dila na razgledni hrib\u010dek Cave Rock<\/strong>. Drugi dan sva lepo vreme izkoristila za vzpon na Mt. Tallac<\/strong>, ki je z 2.968 m.n.v. druga najvi\u0161ja gora v okolici jezera Tahoe. Ojoj prejoj, kako lepi razgledi! Vsepovsod jezera, \u010dudovite jesenske barve in raznorazne kamnine, ki jih pri nas nismo vajeni. Tretje son\u010dno jutro sva se odpravila v zaliv\u010dek Secret cove<\/strong>, kjer sva bila skoraj sama, nebo brez obla\u010dka, voda pa smaragdna in kristalno \u010dista. Kljub mrazu (voda je imela okoli 13\u00b0C), sem z veseljem zaplavala med velikimi okroglimi skalami. Nora izku\u0161nja!<\/p>\n

YOSEMITE NATIONAL PARK<\/strong><\/h6>\n

Na pot sva se odpravila tik po kosilu, cilj pa je bil hotel v bli\u017eini mesteca El Portal<\/strong>, na JZ strani parka Yosemite<\/strong>. Vmes sva se ustavila \u0161e ob slanem jezeru Mono lake<\/strong> in ura mine, kot bi mignil. Za vo\u017enjo \u010dez prelaz<\/strong> Tioga<\/strong>, ki je bila sicer zelo razgledna, sva porabila skoraj 4 ure. \u010ce sva prej dobro planirala kilometre, sva se tu kar precej u\u0161tela.<\/p>\n

Cesta namre\u010d pelje skozi celoten Yosemite in \u017eal sva bila preve\u010d zmatrana, da bi naredila \u0161e kak dalj\u0161i postanek na vzhodnem delu parka. \u010ce bi se odpravila na isto pot \u0161e enkrat, bi prespala tik pred vhodom \u00bbTioga pass\u00ab in naslednje jutro zagotovo naredila vsaj en pohod – tako pa sva se peljala zgolj mimo. V parku Yosemite je sicer kar nekaj dragih preno\u010di\u0161\u010d, lahko pa se odlo\u010dite tudi za kampiranje, a so rezervacije ve\u010dinoma potrebne vnaprej.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Naslednji dan sva \u017eelela izkoristiti za vse glavne razglede in ker je vreme spet sodelovalo, nama je na\u010drt uspel v popolnosti. Najprej sva naredila pohod na Nevada falls<\/strong> in z dokaj hitrim tempom zgornji slap dosegla v slabih 2 urah. Preostanek dneva sva u\u017eivala v razgledih na graciozno plezalno steno El Capitan<\/strong> in znameniti vrh Half Dome<\/strong>, ki je bil zaradi pozne sezone \u017ee zaprt. Najlep\u0161i razgledi so sicer kar s parkiri\u0161\u010da, ki se imenuje \u00bbTunnel view<\/strong>\u00ab ter \u0161e malo vi\u0161ji \u00bbGlacier view<\/strong>\u00ab. Park je res velik in zlahka si predstavljam, da v njem pre\u017eivi\u0161 1 teden. Lahko pa ga prevozi\u0161 v enem dnevu in prav tako (\u010deprav s ceste) odkljuka\u0161 ve\u010dino znamenitosti.<\/p>\n

NAKUPOVANJE V FRESNU<\/strong><\/h6>\n

Iz El Portala sva se odpravila proti Fresnu<\/strong>, ki je sicer precej veliko mesto, a midva sva postanek izkoristila predvsem za nakupovanje. Naslednje preno\u010di\u0161\u010de namre\u010d ni imelo zajtrka, ve\u010djih trgovin pa zemljevid na poti do parka Sequoia ni obetal. V Fresnu sva se kar lepo zamudila in do kmetije, kjer sva rezervirala hi\u0161ko, sva prispela \u017ee skoraj v mraku. Lokacija je bila idealna, saj sva bila od vhoda v Kings Canyon national park<\/strong> oddaljena le slabo uro.<\/p>\n

KINGS CANYON IN SEQUOIA NATIONAL PARK<\/strong><\/h6>\n

Gre za dva lo\u010dena parka, ki pa sta neposredno povezana (vstopnino pla\u010da\u0161 le enkrat) in oba znana po gigantskih sekvojah. Kings Canyon<\/strong> na severu je precej manj\u0161i in zato tudi manj obiskan. Ko sva prispela do parkiri\u0161\u010da, od katerega vodi pot do 2. najve\u010djega drevesa na svetu General Grant tree<\/strong>, sva bila tam prakti\u010dno sama. Sekvoje so bile vredne ogleda, zmotil naju je le vonj po ognju, za katerega se je kmalu izkazalo, da nama bo pokvaril kar nekaj na\u010drtov.<\/p>\n

Cesta proti parku Sequoia <\/strong>je bila vedno bolj zadimljena in na dolo\u010denih odsekih je bila vidnost precej zmanj\u0161ana. Opozorilne table so sporo\u010dale, da v parku izvajajo nadzorovane po\u017eare, saj s tem obnavljajo podrastje. Za naju pa je to pomenilo, da sva morala presko\u010diti en kraj\u0161i pohod in se ustavila \u0161ele pri Moro rock<\/strong> \u2013 skali, do katere vodi precej strma, a relativno kratka in ve\u010dinoma tlakovana pot. K sre\u010di dim do tja ni segel in spet sva imela prelep pogled, vse do gorovja Sierra Nevada<\/strong>.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

LONE PINE<\/strong><\/h6>\n

Zaradi dima sva namesto \u0161e ene no\u010di v bli\u017eini Sequoie raje prespala v Bakersfieldu<\/strong>, kjer sva naredila nov na\u010drt. Zemljevid je pokazal, da sva blizu najvi\u0161jega vrha v Sierra Nevadi, pot do tja pa je obetala kar nekaj lepih postankov. Padla je odlo\u010ditev, da bova spala v Lone Pine<\/strong> in se zgodaj zjutraj odpravila na enega izmed vrhov s pogledom na Mt. Whitney<\/strong>.<\/p>\n

Peljala sva se \u010dez Walker pass<\/strong> in cesta je bila res pa\u0161a za o\u010di. Pokrajina je me\u0161anica kamnite pu\u0161\u010dave, mogo\u010dne gorske kulise in parka Joshua tree, ki je znan po zanimivih razvejanih drevesih. Na poti sva odkrila \u0161e Alabama Hills, <\/strong>pravlji\u010dno pokrajino s skalami, ki so me spominjale na Namibijo. Tu so snemali \u0161tevilne filme, med drugimi tudi Django Unchained.<\/p>\n

POHOD NA LONE PINE LAKE IN DOLINA SMRTI<\/strong><\/h6>\n

Za Mt. Whitney (4.421 m.n.v.) nisva bila \u0161e pripravljena, niti nisva imela dovolj \u010dasa za aklimatizacijo. Sva pa ubrala razgledno pot do jezera Lone Pine<\/strong>, ki le\u017ei na vi\u0161ini \u010dez 3.000 m. Vem, da se ponavljam, a bila je res \u010dudovita izku\u0161nja. \u010ce ne bi bilo tako mraz (za hip je tudi rahlo sne\u017eilo), bi gotovo nadaljevala \u0161e par kilometrov naprej. A sva se odlo\u010dila, da ta podvig pustiva za drugi\u010d. <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ker sva imela dodaten dan \u010dasa, sva se odlo\u010dila, da do Las Vegasa ubereva pot skozi Dolino smrti.<\/strong> Pokrajina sploh ni tako dolgo\u010dasna, kot se sli\u0161i \u2013 nasprotno, ponuja kar nekaj zanimivih turisti\u010dnih to\u010dk. A je pot precej dolga in po napornem pohodu se nisva \u017eelela preve\u010d ustavljati. V Las Vegas<\/strong> sva prispela v ve\u010dernih urah in tam pre\u017eivela dva dni.<\/p>\n

LAS VEGAS<\/strong><\/h6>\n

V Vegasu sva bila \u017ee ve\u010dkrat, zato vas bom tu napotila na moj starej\u0161i \u010dlanek<\/a>, ki \u0161e vedno \u00bbpije vodo\u00ab.<\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK IN DODATNI NAMIGI<\/strong><\/p>\n

Ve\u010d fotografij lahko najdete v mojem Facebook albumu<\/a>. \u010ce imate \u0161e kaj ve\u010d \u010dasa, priporo\u010dam vo\u017enjo do Los Angelesa<\/strong>, kjer pa spet potrebujete par dni, da odkljukate glavne znamenitosti. Vse je odvisno od tega, ali ste bolj mestni tip, ali imate raje naravo. Parkov (tudi nekateri manj\u0161i so vredni ogleda) na tem obmo\u010dju ne manjka, losangele\u0161ka obala z Malibujem, Santa Monico in Beverly Hillsom<\/strong> pa tudi ni ravno od muh. \u010cudovita je tudi vo\u017enja po kalifornijski obali do San Francisca, a jo raje priporo\u010dam v obratni smeri, ker so lep\u0161i razgledi.<\/p>\n

Potovanje od San Francisca do Las Vegasa sicer ponuja \u0161e veliko do\u017eivetij, a za prvi vtis mislim, da sem nanizala dovolj informacij za odlo\u010ditev, ali nama boste sledili, ali pa kak\u0161no stvar presko\u010dili in naredili po svoje. Midva sva bila tokrat zelo spontana, hkrati pa sva Severne Amerike \u017ee vajena in nama “ovinki” niso te\u017eava. Upam, da sem vam vsaj malce pomagala in vesela bom, \u010de boste v zahvalo stisnili follow vsaj na Instagramu<\/a>. <\/p>\n

 <\/p>\n