{"id":3296,"date":"2023-02-03T19:06:04","date_gmt":"2023-02-03T19:06:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/?p=3296"},"modified":"2023-02-07T19:40:30","modified_gmt":"2023-02-07T19:40:30","slug":"snorkljanje-na-maldivih-in-minuta-za-samorefleksijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/index.php\/2023\/02\/03\/snorkljanje-na-maldivih-in-minuta-za-samorefleksijo\/","title":{"rendered":"Snorkljanje na Maldivih in minuta za samorefleksijo"},"content":{"rendered":"

Ta fotografija je dale\u010d od mojih “Instagram standardov”, a v spominu mi bo ostala mnogo dlje, kot marsikatera “zre\u017eirana” z ve\u010d tiso\u010d v\u0161e\u010dki. Nastala je spontano, s telefonom, tik preden sem \u0161la na svoje zadnje snorkljanje na Maldivih. In kot da bi vedela, kaj bo sledilo, fotografija odra\u017ea to\u010dno to, kar vam \u017eelim povedati v tem kratkem zapisu.<\/strong><\/p>\n

Snorkljat sem \u0161la brez kamere<\/strong><\/h6>\n

Moja nova, ravno za ta namen kupljena \u0161portna kamera, je zatajila \u017ee po prvi uporabi. Razo\u010daranje ob bridkem spoznanju je bilo sicer veliko, a ker druge izbire nisem imela, sem se z neslavnim dejstvom hitro sprijaznila. Nenazadnje sem malega \u0161arkija, kot ljubkovalno re\u010dem mini morskim psi\u010dkom (t. i. reef shark), v objektiv ujela \u017ee ve\u010dkrat. \u0160la sem sama in torej brez pritiska, kaj bom posnela, brez vpra\u0161anja, ali bo dovolj dobro za Instagram<\/a>. Starka in morje, \u010de se malce po\u0161alim. \ud83d\ude09<\/p>\n

Najin bungalov je imel neposreden dostop do koralnega grebena in \u017ee po nekaj zamahih s plavutkami sem bila obkro\u017eena z jato \u010dudovitih \u017eivo pisanih rib. Od mini modrih modelk, malce ve\u010djih rumeno \u010drnih paj\u010dolank in \u0161e ve\u010djih zeleno rde\u010dih papagajk, do tankih sulic in vra\u017ei\u010dkov z rogovi, ki ti sporo\u010dajo, da se (s)pelji naprej.<\/p>\n

Son\u010dna svetloba je pronicala v sinje modro pe\u0161\u010deno podlago pod mano in delno osvetljevala tudi za\u010detek morske globine. Ob\u010dutek je bil \u017ee skoraj vilinski. Kot da bi mi vse te ribe, \u0161koljke in korale pele morsko serenado. Kot da so me obkro\u017eile namenoma, da me nagradijo, ker sem vodi brez kamere. Na Maldivih<\/a> sem snorkljala \u017ee ve\u010dkrat, a tokrat je bilo res nekaj posebnega.<\/p>\n

Po pribli\u017eno 30 minutah se obrnem in odplavam nazaj proti najinemu bungalovu. Notranji glas mi re\u010de, naj \u0161e enkrat pogledam na desno, v temnomodro globino. In ravno takrat priplava mimo on. Veli\u010dasten, samozavesten, a hkrati hiter in srame\u017eljiv. Morski pes je po moji oceni v dol\u017eino meril dobra dva metra. Ni bil eden tistih malih \u0161arkijev, ki sem jih vsak dan sre\u010devala v plitvini. Vsekakor ni bil velikan, a bil je pravi, temno siv, eleganten, ostrih linij, pravi maneken. In za dobrih 10 sekund je bil samo moj.<\/p>\n

Solze sre\u010de<\/strong><\/h6>\n

Zastal mi je dih, kot da se ne bi mogla odlo\u010diti, ali me je strah, ali sem sre\u010dna. Zdaj vem, da je bila me\u0161anica obojega. Ko sem stopila na najino teraso, so se mi noge tresle in ulile so se mi solze. Tiste prave, velike otro\u0161ke solze sre\u010de. In prise\u017eem, da mi niti za trenutek ni bilo \u017eal, da ga nisem ujela v kamero. Posnetek bi bil le eden od milijonov na internetu, jaz pa bi ostala brez neprecenljive izku\u0161nje.<\/p>\n

S kamero v roki in masko iz Dechatlona med snorkljanjem namre\u010d ne vidi\u0161 kaj dosti. Med tem, ko sku\u0161a\u0161 med zamahi dr\u017eati kamero \u010dimbolj pri miru, z enim o\u010desom opazuje\u0161 okolico, z drugim pa ob\u010dasno po\u0161kili\u0161 na ekran in se trese\u0161, kdaj bo crknila baterija. Vpra\u0161anje torej, \u010de bi morskega psa sploh opazila. Vpra\u0161anje, \u010de bi ga uspela zajeti in posneti. In vpra\u0161anje, \u010de bi se mi tako pribli\u017eal, \u010de bi videl odsev objektiva v vodi. Tako pa vpra\u0161anja ve\u010d ni in meni se je izpolnila velika \u017eelja.<\/p>\n

\"\"<\/h6>\n
Opomnik za naprej<\/strong><\/h6>\n

Ta zapis je v prvi vrsti “note to myself”, da moram biti ve\u010dkrat spontana<\/strong> in da \u017eivljenje ni lovljenje trenutkov za dru\u017ebena omre\u017eja. \u017dal se mi to zadnje \u010dase prepogosto dogaja. Son\u010dni vzhodi in zahodi, \u010dudovite pla\u017ee, bo\u017eanski razgledi ali pa snorkljanje na Maldivih – vse to preve\u010dkrat do\u017eivljam za objektivom, namesto da bi jih opazovala z lastnimi o\u010dmi in \u010dutila s srcem<\/strong>. In, kar je najbolj \u017ealostno, spomini so bledi, fotografije pa se nabirajo v prepolnih mapah, ki jih odpiram vse redkeje.<\/p>\n

Morda pa bo sporo\u010dilo mojega zapisa dotaknilo tudi koga med vami. Ker ste ga na\u0161li, ste zelo verjetno tudi vi del \u00bbsocial media skupnosti\u00ab in si vsaj pribli\u017eno predstavljate, o \u010dem govorim. In \u010de ste se vsaj za trenutek zdrznili in zamislili, potem sem danes naredila nekaj dobrega. Zahvalite se mi lahko v komentarju spodaj ali pa na Instagramu<\/a>. \ud83d\ude09<\/p>\n

In, ne pozabimo: u\u017eivajmo \u017divljenje, samo enega imamo!<\/p>\n

 <\/p>\n