{"id":2839,"date":"2021-09-11T18:23:05","date_gmt":"2021-09-11T18:23:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/?p=2839"},"modified":"2021-09-12T13:43:56","modified_gmt":"2021-09-12T13:43:56","slug":"adijo-ponos-sos-vrtaca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/index.php\/2021\/09\/11\/adijo-ponos-sos-vrtaca\/","title":{"rendered":"Adijo, ponos: SOS Vrta\u010da"},"content":{"rendered":"

*by Ale\u0161*<\/em><\/p>\n

Ob spremljavi mo\u010dnega vetra, enakomernega zvoka voja\u0161kega helikopterja in delcih padajo\u010dega kamenja, k sebi dr\u017eim nahrbtnik in gledam Ando, ki je nekaj metrov stran zvita v klob\u010di\u010d, \u010dakajo\u010d na re\u0161itev. Med tem, ko ob\u010dasno pogledujem navzgor, od koder se po re\u0161evalni vrvi spu\u0161\u010da gorski re\u0161evalec, v meni vre tiso\u010d in eno vpra\u0161anje. Danes, slab mesec kasneje, sem se odlo\u010dil, da dogodek podo\u017eivim v zapisu in ga delim z vami. Delno zato, ker \u017eelim pri sebi skleniti mir, delno pa zato, da morda \u0161e komu odprem o\u010di in ga odvrnem od poskusa, da bi se zna\u0161el v podobni situaciji. Situaciji, ki bi se prav lahko kon\u010dala tragi\u010dno. In nenazadnje, tudi v zahvalo re\u0161evalni ekipi in GRS Tr\u017ei\u010d.<\/p>\n

Petek, avgust 2021, zvonjenje budilke ob 6.00. Hitro pojeva zajtrk, se oble\u010deva in sko\u010diva v avto. Do Ljubelja je slabih 20 minut vo\u017enje. Na parkiri\u0161\u010du so zgolj \u0161tirje avtomobili. Po\u010dasi se za\u010dne svitati in prve korake proti Zelenici narediva v \u017ee precej svetlo jutro. Na vzporedni poti opazim planinca, ki gre v isti smeri. Razen pozdrava, drugih besed ne spregovorimo in nadaljujemo vsak po svoji poti. V 40 minutah prideva do ko\u010de na Zelenici, pozdraviva znanko s ku\u017ekom in nadaljujeva pot. Ustaviva se na biv\u0161em smu\u010di\u0161\u010du, kjer se prvi\u010d odpre pogled na Vrta\u010do, kamor sva namenjena. Po\u017eirek vode, nekaj fotografij in spet naju ujame planinec z Ljubelja. Tokrat izmenjamo par besed. Pove nama, da gre plezat v pogorje med Vrta\u010do in Stolom, in na Andino vpra\u0161anje, ali gre za zahteven podvig, odvrne: \u00bbNe, \u010de ste Janja Garmbret\u00ab.<\/p>\n

Ko precenim, da dobro pozna te konce, ga vpra\u0161am, ali je do Vrta\u010de mogo\u010de priti tudi po vzhodni strani. Pot, ki poteka po meli\u0161\u010du in je dobro vidna z razli\u010dnih vrhov, sem si namre\u010d \u017ee nekajkrat ogledoval, a nisem vedel, kje se razcepi. Takoj mi pritrdi in poda navodila: \u00bbOd odcepa prideta do konca grmi\u010devja, pri balvanu desno in nato zavijeta levo. Pot ni ozna\u010dena, je pa shojena in se jo da opaziti. Potem bosta pri\u0161la do odseka, kjer se vama bo zdelo, kot da je konec sveta, a brez skrbi, tam samo malo splezata naokoli in bosta \u017ee na poti po grebenu.\u00ab Ponovim njegove besede in ga vpra\u0161am, ali je po njegovem mnenju pot primerna za naju, ki sva sicer kar resna planinca, nisva pa alpinista. Pritrdi in skupaj gremo do bli\u017enjega razcepa, kjer si za\u017eelimo sre\u010dno pot in se razidemo.<\/p>\n

V daljavi opazim gorsko kozo, ki naju previdno opazuje. Ti\u0161ina je tako globoka, da \u010duti\u0161 oboje, spro\u0161\u010denost in napetost, hkrati pa sli\u0161i\u0161 tudi vsak korak gorske koze po meli\u0161\u010du. Naenkrat sre\u010dava planinca, ki se \u017ee spu\u0161\u010da v dolino. Poznam ga, mo\u017eakar je iz sosednje vasi. Pozdraviva se, pravi, da se vra\u010da z Zelenjaka in vpra\u0161am ga po poti na Vrta\u010do. Pove podobno kot njegov predhodnik in doda: \u00bbPovsod ob poti so kamniti mo\u017eici, ki vama bodo kazali pot\u00ab. Ponudi se, da gre z nama do bli\u017enjega odcepa, kjer nama bo pokazal pot navzgor. Prepri\u010dan, da ne morem zgre\u0161iti, se mu zahvalim in se poslovimo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\u017de po slabi minuti se nama odpre prelepa dolina in vrhovi, obsijani s soncem. V daljavi zagledam balvan, od tam gre pot desno, naprej pa se vidi tudi razcep. To je to, vse jasno. Grmi\u010devja kmalu ni ve\u010d in nadaljujeva po meli\u0161\u010du, ki se zdi edina logi\u010dna in dobro vidna steza. Takrat sva \u017ee na napa\u010dni poti, a se tega \u017eal ne zavedava. Po slabih 10 minutah hoje \u010dez meli\u0161\u010de, prideva do roba, kjer se steza kon\u010da. Pred nama je prepad, ki gleda proti Avstriji, desno je skalnata gora (kasneje sva ugotovila, da je to Zelenjak), malce levo pa pobo\u010dje Vrta\u010de. Stojiva na t. i. ipsilonu, za katerega je prvi planinec rekel, naj se mu izogneva, a sva \u0161e vedno prepri\u010dana, da sva na pravi poti. Na hitro oceniva situacijo: \u00bbNikjer ni bilo nobenega mo\u017eica. Ampak prvi nama je rekel, da se nama bo zdelo, kot da je konec sveta in morava samo malce preplezati, da prideva nazaj na pot.\u00ab<\/p>\n

Samozavestno stopim v strmo in neshojeno meli\u0161\u010de, ki vodi navzgor proti Vrta\u010di. Skoraj ne morem narediti koraka, brez da bi spro\u017eil kak\u0161no kamenje. K sre\u010di je kotanja pod nama dobro vidna in spodaj ni \u017eive du\u0161e. Nadaljujeva izmenjaje eden po eden in se umikava vsak v svojo stran, da ne bi po\u0161kodovala drug drugega. Po meli\u0161\u010du navzgor narediva \u0161e kak\u0161nih 20 vi\u0161inskih metrov in kon\u010dno prideva pod skalo, ostro kot britev. Desno od nje je prepad in severna stena Vrta\u010de. Anda prisopiha za mano in re\u010de: \u00bbNi \u0161anse, da grem nazaj dol po tem sranju.\u00ab<\/p>\n

Jaz, bedak, (sicer planinski vodnik z diplomo izpred skoraj 40 let) upo\u0161tevam njeno pripombo in gledam v steno pred nama. Kak\u0161nih 25, 30 metrov je visoka. Vsi znaki po\u010dasi ka\u017eejo na to, da sva se morda izgubila, a \u0161e vedno ne prevzamem pobude, da naju vrnem v dolino. Po glavi mi rojijo klasi\u010dne misli tistih, ki so se \u017ee kdaj izgubili: samo \u0161e tole skalo preplezava, pa bova na pravi poti<\/em>. Anda, kot bi brala moje misli, s treso\u010dim glasom doda: \u00bbSaj je rekel, da samo malce preplezava in da ni ni\u010d stra\u0161nega\u00ab.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Usmerim jo v \u017eleb, za katerega se zdi, da je bolj varen in ponuja ve\u010d oprimkov. Skala je ostra in kru\u0161ljiva, a nekako ji uspe preplezati prvi razte\u017eaj, nato ji sledim \u0161e jaz. Anda od zgoraj z vedno bolj treso\u010dim glasom opozarja, da razsvetljenja \u0161e ni na vidiku. Nasprotno, na koncu \u017eleba naju \u010daka gladka stena, ki ne ponuja nobenega pametnega oprimka. Vsaj ne za naju, ki nisva ravno plezalca in poleg tega, razen dobrih \u010devljev, brez za\u0161\u010ditne opreme. Levo in desno ni prehoda. Sledi \u0161e ena v seriji napa\u010dnih odlo\u010ditev: preplezajva \u0161e to, potem bo vse skupaj la\u017eje<\/em>. Pogled navzdol je sicer vrtoglav (ob morebitnem padcu bi bila velika verjetnost, da bi zgrmela v prepad), a ko gledam nazaj, je bila to \u0161e zadnja mo\u017enost, da se obrneva in sestopiva. V tistem trenutku se nama je zdelo, da sva tik pod vrhom in da bo \u0161lo vseeno la\u017eje navzgor.<\/p>\n

Anda globoko vdihne in posku\u0161a narediti prvi korak po gladki steni. Pri tem potrebuje oporo, zato stopi na mojo roko in se dvigne. Po\u010dasi in previdno napreduje. Ob pogledu nanjo opazim, da je ve\u010dkrat na preizkusu njena mirnost, vmes tudi zastoka. Posku\u0161am jo umiriti in ji govorim, naj preveri, ali so oprimki varni, preden se zanese na njih. Medtem, ko je bilo spodaj v \u017elebu vse skupaj zelo kru\u0161ljivo in je vsak tretji oprimek ostal v roki, je ta stena nekaj \u010disto drugega – trdna, a gladka. Prvi\u010d se ustra\u0161im, da bi Anda lahko zdrsnila in premi\u0161ljujem, kaj storiti. Namesto pametne ideje mi po glavi rojijo vsi \u00bbzakaji\u00ab in signali, ki sem jih spregledal. Ko \u010dakam na Ando, da pripleza do naslednje postaje, v Google Maps vtipkam Vrta\u010da in ta poka\u017ee, da sva 160 m do vrha. Tako blizu, a tako dale\u010d.<\/p>\n

Anda pripleza do varne police za po\u010ditek, glas in telo se ji treseta. Posku\u0161am stopiti v steno, a ne gre. Tam, kjer sem njej pomagal navzgor, ni nikogar, ki bi pomagal meni. Po nekaj poskusih mi uspe in po\u010dasi priplezam do Ande. Sosednji Zelenjak (2024 m) je \u017ee kar precej pod nama. Medtem se je Anda \u017ee lotila naslednjega, tretjega razte\u017eaja, ki daje upanje, da je zadnji. Kmalu zasli\u0161im njen klic na pomo\u010d. V paniki je naredila nekaj napa\u010dnih korakov, zato splezam do nje in ji pomagam nazaj na izhodi\u0161\u010de. Plezanje je v nadaljevanju manj zahtevno, zato se odlo\u010diva, da grem tokrat naprej jaz. Edina te\u017eava je, da je stena spet zelo kru\u0161ljiva, zato napredujeva \u010dakajo\u010d drug na drugega.<\/p>\n

Na vrhu tretjega razte\u017eaja se zavem, v kak\u0161ni situaciji sva. Od spodaj sli\u0161im Ando, z upajo\u010dim glasom: \u00bbJe to to? Si na vrhu?\u00ab. Mirno ji odgovorim: \u00bbTukaj bova malo po\u010divala.\u00ab Sedaj je tudi njej jasno, da nisva tam, kjer bi \u017eelela biti. Pod nama je prepad proti dolini, navzgor skoraj vertikala. Ko pride do mene, se Anda vse bolj trese in v joku re\u010de: \u00bbNe grem nikamor ve\u010d.\u00ab Namenim ji nekaj mirnih besed in si vzamem minuto za ogled in razmislek. Vidim 2 mo\u017ena prehoda, a \u010deprav stena izgleda la\u017eja kot vse, kar sva \u017ee preplezala, je povsem odprta in brez grape, ki bi vsaj psiholo\u0161ko ponujala ob\u010dutek varnosti. Anda se \u0161e vedno trese in ker tudi sam nisem ravno siguren v svoje plezalne sposobnosti, vzamem v roke telefon. Klinc pa ponos, \u010de si mrtev.<\/em> Ko sedaj gledam nazaj, je bila to prva prava odlo\u010ditev v seriji napa\u010dnih.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Na sre\u010do imam nekaj prijateljev, gorskih re\u0161evalcev. Martin ni dosegljiv, zato pokli\u010dem Bla\u017ea, ki se mi takoj oglasi. Razlo\u017eim mu situacijo, mu dokaj natan\u010dno opi\u0161em najino lokacijo in vi\u0161ino (2077 m) in ga vpra\u0161am, kaj priporo\u010da. Ko mu zagotovim, da po moji oceni ne moreva varno sestopiti, z mirnim glasom izku\u0161enega re\u0161evalca pove: \u00bbDobro si naredil, da si me poklical. Bom sporo\u010dil na 112, naj po\u0161ljejo helikopter. Postavita se na varno, se spo\u010dijta in po\u010dakajta na moj klic.\u00ab<\/p>\n

Do sedaj sem Bla\u017ea poznal le kot prijatelja \u00bbs ko\u0161arkarskega igri\u0161\u010da\u00ab, a v tem trenutku je popolnoma drug \u010dlovek. Njegov glas mi je dal ob\u010dutek, da klic na pomo\u010d ne pomeni sramu, uspelo pa mu je pomiriti tudi Ando, ki ga je poslu\u0161ala prek zvo\u010dnika. \u010cez nekaj minut nama sporo\u010di, da bo helikopter pri nama v roku 15 minut in mi naro\u010di, naj roke strnem v (kako ironi\u010dno) ipsilon, da naju bo posadka la\u017eje opazila.\u00a0 Nato zavlada pomirjujo\u010da ti\u0161ina. Zavem se, da imava z relativno varnega mesta, obsijana s soncem, v skoraj popolnem brezvetrju, prelep razgled na sosednje gore, Avstrijo in dolino. Razen ob\u010dutka sramu sem popolnoma miren in v meni se prebudi lakota. Pose\u017eem po sendvi\u010du, ki sem ga \u0161paral za vrh Vrta\u010de.<\/p>\n

Ob za\u010dudenem pogledu Ande, \u010de\u0161, kako sem lahko v takem trenutku la\u010den, ravno kon\u010dujem zadnji ugriz, ko v daljavi zagledam helikopter. Vstanem in dvignem roke v Y (mednarodni znak za \u00bbpotrebujem pomo\u010d\u00ab), kot mi je naro\u010dil Bla\u017e. Helikopter po\u010dasi zaokro\u017ei mimo naju in izgine za Vrta\u010do. \u010cez nekaj minut se spet pojavi in ustavi nad nama. Zavarujeva nahrbtnika, da ju ne odnese veter in \u010dakava na re\u0161evalca. En kamen\u010dek prileti v Ando, a ni\u010d huj\u0161ega. V slabi minuti se proti nama spusti gorski re\u0161evalec. V o\u010deh mu je videti, da ocenjuje, v kak\u0161nem fizi\u010dnem in psihi\u010dnem stanju sva. Ko preceni, da je vse v redu, stopi k Andi, ji nameni nekaj pomirjajo\u010dih besed in namesti opremo za dvig, nato sem na vrsti \u0161e jaz. V vetru in ropotu sli\u0161im, kako ga Anda s \u0161klepetajo\u010dimi zobmi glasom vpra\u0161a, koliko \u010dasa bo trajal dvig. \u00bb30 sekund\u00ab, odvrne, in \u017ee sta v zraku.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Naslednji sem na vrsti jaz. Oklenem se ga okoli hrbta in naenkrat bingljava v zraku, dvigajo\u010d se z jekleno vrvjo. Pogled proti steni, ki je nisva uspela preplezati do konca, je res veli\u010dasten. Vse skupaj poteka hitro, v helikopterju me re\u0161evalec odpne in posadi na sede\u017e ob Andi. Primem jo za roko in ko \u010dakava na re\u0161evalca, ki se je vrnil \u0161e po nahrbtnika, ne spregovoriva niti besede. Spo\u0161tljivo tiho sva vse do pristanka. Ona zaradi adrenalina, jaz zaradi ob\u010dutka sramu in ne\u0161tetih vpra\u0161anj. Kako sem lahko tako napa\u010dno ocenil polo\u017eaj? Kako se lahko kaj takega zgodi meni, ki vedno vse naredim sam in nikoli ne prosim za pomo\u010d?<\/em> Ne zanima in ne skrbi me mnenje drugih, razo\u010daral sem sebe. In ni je huj\u0161e obsodbe, kot samoobsodba.<\/p>\n

Na zelenici v Bistrici pri Tr\u017ei\u010du naju \u010daka Bla\u017e. Zahvaliva se re\u0161evalni ekipi in sko\u010diva ven. Po vzletu helikopterja se Anda ule\u017ee v travo, da vse 4 od sebe in zakri\u010di. Pustim jo kak\u0161no minuto, nato ji pomagam vstati in jo mo\u010dno objamem.<\/p>\n

O dogodku sva se pogovarjala samo \u0161e ta dan, nato pa sva ga vsak v sebi nekako potla\u010dila. Anda verjetno zato, ker ni \u017eelela podo\u017eivljati strahu, jaz pa sem v sebi tiho premleval vpra\u0161anja in vse napa\u010dne odlo\u010ditve. Danes sramu ni ve\u010d, ostaja le jeza, da nisem pobrskal po spominu, ko sem kot \u0161e rde\u010deli\u010dni vodnik znal vsa navodila za re\u0161evanje, predvsem pa prepre\u010devanje neumnosti, na pamet.<\/p>\n

Svoje pisanje zaklju\u010dujem s tem, kar sem deloma nakazal \u017ee v uvodu – z navodili, ki bodo morda \u0161e komu v podobni situaciji re\u0161ila \u017eivljenje:<\/p>\n

    \n
  1. Pot vedno preu\u010di doma. Na hribi.net<\/a> so kar nazorni in verodostojni opisi.<\/li>\n
  2. \u010ce ima\u0161 dvome glede prave poti, se obrni nazaj. Gora te bo po\u010dakala. Tudi midva sva bila \u017ee \u010dez 2 dni spet na najini priljubljeni Vrta\u010di, tokrat seveda po preverjeni planinski poti.<\/li>\n
  3. Preden pleza\u0161 v steno, se vpra\u0161aj, ali bo\u0161 lahko splezal tudi nazaj.<\/li>\n
  4. \u010ce se nekdo ponudi, da ti poka\u017ee pot, ne odkloni ponudbe.<\/li>\n
  5. \u010ce se znajde\u0161 v situaciji, ko nisi prepri\u010dan v svoje zmo\u017enosti, naj ti ne bo nerodno poklicati pomo\u010di. Bolje, da te re\u0161ijo nepo\u0161kodovanega, kot razbitega ali mrtvega.<\/li>\n
  6. Za vse za\u010detnike je Anda pred \u010dasom spisala nekaj hitrih navodil<\/a>, kako se lotiti pohodni\u0161tva, kje kupiti osnovno opremo in koliko stane.<\/li>\n<\/ol>\n

    Obenem bi se s tem zapisom rad zahvalil celotni re\u0161evalni ekipi, \u0161e posebej pa tistim iz GRS-ja, ki vse skupaj po\u010dnejo brezpla\u010dno in tvegajo svojo glavo zaradi na\u0161ih neumnosti. \u0160e najmanj, kar lahko narediva v zahvalo, je, da jim nameniva del dohodnine<\/a>.<\/p>\n

    Fotografija: \u010dez 2 dni na vrhu<\/em><\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

     <\/p>\n