Zdaj, ko je ve\u010dina med vami \u017ee kupila in pri\u017egala sve\u010de, bom pa \u0161e jaz primaknila svojih 5 centov na temo, ki je zadnje dni spet uspela razdeliti Slovenijo na dva pola. Se mi je zdelo fer, da po\u010dakam, ker res ne bi \u017eelela v komu zbuditi slabe vesti pri tako intimnem dejanju, kot je obujanje spomina na bli\u017enje.<\/p>\n
Ampak ne bom razglabljala o tem, kako jaz \u017ealujem ob svojih izgubah in na kak na\u010din se kosmatega bitjeca in ljubih oseb, ki jih ni ve\u010d med nami, spominjam vsak dan. Ja, vsak dan. Verjetno \u0161e najmanj ravno na prvi november, saj sem bila vedno malce uporni\u0161ka.<\/p>\n
Tudi ne bom razglabljala o tem, kako dale\u010d sega tradicija pri\u017eiganja sve\u010d in kak\u0161ne \u00bbbarve\u00ab je ta obi\u010daj. Mimogrede, ljudem, ki tudi v tem vidijo prilo\u017enost delitve na \u00bbbele in rde\u010de\u00ab, po\u0161iljam en velik objem in upam, da globoko v sebi vseeno vedo, da barve niso pravi izvor njihovega nezadovoljstva. Upanje umre zadnje, pravijo.<\/p>\n
Prav tako se ne bom spu\u0161\u010dala v podrobnosti, kje in kako naj bi se reciklirale sve\u010de. Sicer sem mnenja, da vsaka recikla\u017ea za sabo potegne nove posledice za okolje in ljudi, lahko pa se seveda motim. Za raziskave, analize in interpretacijo dejstev so tu strokovnjaki, ki jim je pa\u010d treba zaupati.<\/p>\n