{"id":1459,"date":"2018-05-13T12:50:45","date_gmt":"2018-05-13T12:50:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/?p=1459"},"modified":"2020-03-28T17:51:33","modified_gmt":"2020-03-28T17:51:33","slug":"tadz-mahal-solza-na-licu-casa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.travelwithanda.com\/index.php\/2018\/05\/13\/tadz-mahal-solza-na-licu-casa\/","title":{"rendered":"Tad\u017e Mahal – Solza na licu \u010dasa"},"content":{"rendered":"

Na letalo vstopiva zadnja in ker je vrsta pred najinima sede\u017eema popolnoma prazna, se mi na usta prikrade zmagovalni nasme\u0161ek. Hitro se prestavim, z obla\u010dili in torbico zasedem vse ostale sede\u017ee, zaprem o\u010di in po\u010dakam na vzlet. A zaspati ne morem niti po tem, ko se znak za varnostne pasove obarva zeleno in se lahko udobneje namestim. Misel na Indijo me zapolni z ob\u010dutkom strahu pred neznanim. Nelagodje me pravzaprav spremlja \u017ee vse od trenutka, ko sva se odlo\u010dila, da po\u010ditnice na Maldivih zdru\u017eiva s \u00bbskokom\u00ab do Agre. Od takrat naprej sem iz vsaj desetih razli\u010dnih virov sli\u0161ala: \u00bbV Indijo gresta? Sta se cepila? Tam vsak zboli. Tam je taka svinjarija, da se je ne da opisati!\u00ab Kaj mi je tega treba bilo<\/em>, premlevam v svoji glavi. Vendar to\u010dno vem kaj, oziroma zakaj. \u017delim videti veliki Tad\u017e Mahal.<\/p>\n

K sre\u010di je let do Delhija relativno kratek. Ob izstopu iz letala prvi\u010d vdihnem smog, ki se zaradi svoje gostote neverjetno hitro infiltrira v vse pore mojega telesa. Roke si nama\u017eem z antibakterijskim gelom (s seboj sem prinesla kar 3), \u010dez usta in nos pa si refleksno poveznem \u0161al. Ko stojimo v vrsti za vstop v dr\u017eavo, \u017eiv\u010dno opazujem ostale potnike in si v mislim ri\u0161em scenarije, kako bom naslednjih 10 dni pre\u017eivela na razmajani postelji v bolni\u0161ki sobi brez klime. Vendar nelagodje izgine v trenutku, ko ob izstopu zagledam brkatega \u0161oferja s transparentom, na katerem je moje ime. Okoli vratu nama nadene ogrlici iz sve\u017eih ro\u017e in nama z dobrodu\u0161nim pi\u0161kavim nasmehom re\u010de: \u00bbDobrodo\u0161la v Indiji.\u00ab\"\"<\/p>\n

Pot do Agre in prvi stik z realnostjo <\/strong><\/p>\n

Pot do Agre, ki je iz Delhija oddaljena 230 kilometrov, traja dobre 4 ure. Ko se po\u010dasi izvijamo iz mestne gne\u010de, postaja smog vse redkej\u0161i, pokrajina pa vse bolj pomirjujo\u010da. Na neskon\u010dnih zelenih poljih je ob\u010dasno opaziti nekaj ljudi in \u0161tevilne manj\u0161e templje, ki pri\u010dajo o globoki verski pripadnosti. Kar 75 odstotkov prebivalcev Indije je namre\u010d hindujcev, sledijo muslimani, kristjani in ostale verske manj\u0161ine. Hinduizem se navzven odra\u017ea v na\u010dinu obla\u010denja, no\u0161enja nakita in telesnih poslikavah. \u017denske imajo v Indiji praviloma pokrita ramena in spodnji del telesa, v ruralnih predelih bolj zaradi tradicije, v mestih pa predvsem zaradi nadlegovanja in \u017eal tudi visokega \u0161tevila posilstev. Kljub vse bolj glasnim javnim protestom in prizadevanjem vlade za prepre\u010devanje nasilja, je Delhi \u0161e vedno eno izmed najnevarnej\u0161ih mest za ne\u017enej\u0161i spol.<\/p>\n

Po pribli\u017eno polovici poti \u0161ofer zavije z avtoceste in parkira pred navzven dokaj urejeno stavbo. \u00bbVi kava in strani\u0161\u010de\u00ab, se nasmeji. Prvi stik z realnostjo, torej. Pred vhodom na strani\u0161\u010de \u010daka gospodi\u010dna, ki mi ponudi papirnato brisa\u010do in v zameno pri\u010dakuje nekaj drobi\u017ea. Iz umivalnika se komaj nakaplja toliko vode, da si umijem roke. Vonj, ki se vije iz toaletnih prostorov vse do kavomata, me odvrne od vsake \u017eelje po hrani in pija\u010di. Roke si izdatno nama\u017eem z gelom za dezinfekcijo, spijem vodo iz plastenke, ki sva jo kupila na letali\u0161\u010du in upam, da bo zalega do prihoda v hote.<\/p>\n

Ko z avtoceste zavijemo proti Agri, se za\u010dnejo med avtomobile prerivati motoristi, rik\u0161e in kolesarji, ki na\u0161o vo\u017enjo tako upo\u010dasnijo, da si lahko podrobno ogledam dogajanje okoli sebe. To so prizori, ki jih ne bom pozabila nikoli. Ceste, prekrite z blatom in \u017eivalskimi iztrebki, nepregledni kupi smeti na vseh koncih in krajih, v zraku pa smog in \u010drn dim, ki se vali iz \u0161tevilnih opekarn in ognji\u0161\u010d. Med stojnicami, kjer kuhajo hrano, popravljajo avtomobilske dele, su\u0161ijo perilo in izdelujejo orodje, se nemoteno sprehajajo krave, psi in druge doma\u010de \u017eivali. Napol dokon\u010dane stavbe dajejo vtis, kot da se bodo ravnokar sesedle same vase, kabelska napeljava med njimi pa je prepletena v srhljiv labirint, ki bi v zadrego spravil tudi najbolj\u0161ega strokovnjaka za elektriko. Kadar se avto zaradi gne\u010de popolnoma ustavi, prite\u010dejo otroci, ki nam sku\u0161ajo na vsak na\u010din nekaj prodati. \u0160e ena bogata turistka, ki bo iz so\u010dutja odprla okna avtomobila, je razbrati iz njihovih nagajivih o\u010di.\"\"<\/p>\n

Beli velikan na drugi strani reke<\/strong><\/p>\n

\u0160ofer zapelje do vrste malo bolje urejenih \u0161otorov, ki ponujajo spominke in pija\u010do v plastenkah. Ustavi avto in re\u010de: \u00bbTukaj Mehtab Bagh, vrt. Tam vstopnina, jaz \u010dakam tukaj.\u00ab Za\u010dudena se spogledava, saj za dana\u0161nji dan nimava na\u010drtovanega nobenega ogleda. Odpraviva se do vhoda, ki vodi v nasad nizkega drevja. V vrtu ni veliko ljudi in ravno, ko se za\u010dnem spra\u0161evati, kaj je imel \u0161ofer za bregom, v daljavi opazim belega velikana. Tad\u017e Mahal, ki sva ga nameravala obiskati \u0161ele naslednji dan, je od naju lo\u010den le z reko. Pogled nanj je tako presunljiv, da me ne zmoti niti obla\u010dno nebo, zaradi katerega bom prikraj\u0161ana za \u010darobni odsev son\u010dnega zahoda. Veli\u010dastno marmorno gmoto z obeh strani simetri\u010dno obdajata dve rde\u010di stavbi \u2013 kot bi \u017eeleli zajeziti mravlji\u0161\u010de ljudi, ki okoli njunega varovanca lovijo zadnje trenutke dneva. Jutri zjutraj bova na njunem mestu midva. \u0160e ena izmed ve\u010d deset tiso\u010d turistov, ki Tad\u017e Mahal obi\u0161\u010dejo vsak dan. Za trenutek se vpra\u0161am, ali ni morda bolje, da mi v spominu ostane ta impresivna podoba sredi ti\u0161ine, kot pa da se prerivam v mno\u017eici za tisto fotografijo, ki jo bodo tako in tako skazili nepovabljeni gostje.<\/p>\n

Tad\u017e Mahal se za obiskovalce odpre ob son\u010dnem vzhodu, zato se naslednje jutro \u0161e v temi odpraviva do enega izmed njegovih treh vhodov. Na sre\u010do prispeva med prvimi in ker s seboj nimava nobenega nahrbtnika, se zelo hitro premakneva mimo varnostnikov do vrat, ki vodijo do njegovega veli\u010danstva. Ko si prvi\u010d zreva iz o\u010di v o\u010di, v trenutku pozabim na tistih nekaj turistov, ki \u017ee nastavljajo svoje bliskavice in i\u0161\u010dejo najbolj\u0161i koti\u010dek za fotografijo. Pred mano je veliki Tad\u017e Mahal, eno izmed sedmih \u010dudes novodobnega sveta.<\/p>\n