Prehranska dopolnila so vedno bolj popularna, saj zavedanje o pomenu uravnoteženega vnosa hranil iz dneva v dan narašča. Posledično narašča število ponudnikov, ki želijo »skočiti na vlak« in na hitro zaslužiti. S tem ni nič narobe, dokler ne trpita kvaliteta in ugled branže. Težava nastopi, ko začne podjetje, ki mu je zaslužek pomembnejši od kakovosti in integritete, kršiti pravila igre. Neupoštevanje zakonodaje in oglaševalskega kodeksa je na področju prehranskih dopolnil v Sloveniji žal postalo vsakodnevna stalnica. Zakaj se zdi, da je oglaševanje prehranskih dopolnil tako slabo regulirano in kako prepoznati marketinške trike prodajalcev, pa v nadaljevanju.

Zakonodaja je jasna

Oglaševanje prehranskih dopolnil je določeno z Uredbo (EU) št. 432/2012. Ta je zelo jasna in pravi, da ponudniki prehranskih dopolnil le-tem ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni. Poenostavljeno povedano: nihče, ki prodaja prehranska dopolnila, ne sme reči ali zapisati, da njihov izdelek npr. preprečuje virozo ali srčni infarkt, čisti jetra, krepi sklepe ali pa dviguje energijo.

Dovoljene so zgolj in samo zdravstvene trditve, ki jih je odobrila Evropska agencija za varno hrano. Le-te so sicer zelo okrnjene in se večinoma nanašajo na vitamine in minerale, pri čemer so trditve natančno določene. Podjetje npr. ne sme zapisati, da vitamin C preprečuje gripo, lahko pa napiše, da prispeva h krepitvi imunskega sistema.

Zakaj jo podjetja s takšno lahkoto kršijo?

»Zakaj pa nam potem gospa zdravilka* neprestano obljublja, da bomo z njenimi izdelki mlajši, bolj suhi, bolj zdravi?«, boste vprašali. *Gospa zdravilka naj bo prispodoba za javno izpostavljene posameznike in podjetja, ki izkoriščajo naivnost ljudi in neustrezno urejeno zakonodajo z namenom zaslužka.

Nadzor prehranskih dopolnil v Sloveniji je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata, kar predstavlja dve veliki in zaenkrat nepremostljivi oviri:

• Prvič, Zdravstveni inšpektorat ima preveč dela (ali pa premalo kadrov), da bi svojo nalogo opravljal ustrezno in ažurno. V praksi to pomeni, da nadzor izvaja večinoma le na podlagi prijav. Če ni prijavitelja, skoraj da ni kazni.
• Drugič, zdravstveni inšpektor lahko za prekršek izreče globo v višini največ 2.000 €, pri čemer se ta zniža za polovico, če jo kršitelj plača v 8 dneh. Da, prav ste slišali. Gospa zdravilka lahko zavaja javnost in krši pravila v nedogled, a karavana bo šla dalje. Tisti »jurček«, ki ga plača enkrat na mesec, je kaplja v morje proti temu, kar z agresivno promocijo zasluži. Pa še tega bo plačala samo, če jo boste prijavili.

Kaj nam je torej storiti?

Ključni korak k ureditvi razmer bi morali narediti pristojni organi, začenši s tem, da bistveno zvišajo kazni za kršitelje. O tem, zakaj se na tem področju nič ne naredi, ne bom špekulirala. Lahko pa vsi skupaj vplivamo na to, da bo nadzor pogostejši in morda nekoč nekomu vseeno »poči«.

1. Prijava nedovoljenega načina oglaševanja prehranskih dopolnil 

Ali veste, da lahko podjetje, ki na nedovoljen način oglašuje prehranska dopolnila, prijavi čisto vsak navaden smrtnik? Če menite, da podjetje svojemu izdelku pripisuje zdravilne lastnosti ali če izjavlja, da njihove izdelke priporoča zdravnik, ga lahko prijavite Zdravstvenemu inšpektoratu. Preprosto kliknite na to povezavo, izberite gumb »oddajte vlogo« in izpolnite podatke. Prijava je lahko anonimna, a v tem primeru ne boste dobili odgovora. ZIRS je dolžan obravnavati vsako prijavo in v kolikor je le-ta upravičena, mora izvesti izredni inšpekcijski nadzor. V primeru prvih in »nežnih« kršitev bo podjetje prejelo opozorilo, vsaka nadaljnja kršitev pa pomeni globo v višini 2.000 €.

Na tem mestu vas pozivam k skrbni presoji in ne brezglavemu zasipavanju zdravstvenih inšpektorjev. Če boste »nagajali« samo zato, ker vam gre neko podjetje na živce, jim boste s tem kradli čas za tiste prekrškarje, ki so globo dejansko zaslužijo.

Če menite, da podjetje zavaja potrošnike z izmišljenimi trditvami (npr. »najboljši« ali »edini na trgu«), pa ga lahko prijavite na Slovensko oglaševalsko zbornico. Oglaševalsko razsodišče razsoja o tem, ali so oglasi skladni s Slovenskim oglaševalskim kodeksom, ne more pa izrekati kazni. Kadar ima oglaševanje znake kaznivega dejanja, lahko poda prijavo pristojnim organom.

2. Seznanite se z marketinškimi triki, ki jih uporabljajo podjetja

Za zaščito vašega denarja (včasih pa tudi zdravja), je pametno poznati marketinške trike, ki jih uporabljajo podjetja v želji, da bi vam čim hitreje prodala čim več:

• Izdelek klinično dokazano deluje. Če je bila na izdelku narejena klinična študija, je ta objavljena v strokovni reviji, sicer nima nobenega pomena. Članek, ki ga pripravijo avtorji, mora iti skozi strogo sito neodvisnega uredniškega odbora in objava ni samoumevna. Pomemben je tudi strokoven nivo revije. Tu nam je v pomoč faktor vpliva (impact factor), ki poda mero citiranosti člankov v reviji. Primeri merodajnih revij na področju prehrane so Nutrients, Nutrition, European Journal of Nutrition in Food & Nutrition Research. Podjetje, ki ima lastno klinično študijo, bo referenco vsekakor objavilo tudi na svoji spletni strani.
• Izdelek je proizveden po “najvišji standardih”. Katerih? Če ima podjetje GMP certifikat, ste zelo verjetno kupili tisto, kar je navedeno na embalaži. To ne pomeni nujno, da tudi učinkuje, a vsaj ne zavaja. Če ima poleg tega še IFS certifikat, pa je s tem potrjena varnost izdelka. Gre namreč za dvojno kontrolo in stroge (včasih tudi nenapovedane) presoje zunanjih izvajalcev.
• Podjetje ima “vse certifikate”. Spet podobna in pavšalna trditev. To namreč lahko reče vsakdo, ker takšno zavajanje žal ni kaznivo dejanje. Katere certifikate? So relevantni? Za kvaliteto in varnost prhranskih dopolnil sta merodajna le GMP in IFS. So objavljeni? Podjetje, ki ima omenjena certifikata, ju gotovo ne bo skrivalo.
• Izdelek je proizveden v Sloveniji. To še ne pomeni, da je kakovosten in da je notri tisto, kar podjetje navaja. In če je izdelek res izdelan v Sloveniji, naj podjetje navede proizvajalca.
• Formulo je razvil doktor medicine ali zdravnik. Nobeno resno podjetje ne bo oglaševalo na ta način, saj trditve, ki se sklicujejo na priporočila zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov po Uredbi (ES) št. 1924/2006 niso dopustne.
• Uporabljamo evropske dobavitelje surovin. So what? Prvič, dobavitelj surovine ni enako kot proizvajalec surovine – to je menda vsakomur jasno. Drugič, tudi če gre za evropskega proizvajalca, to ni garancija kakovosti. Tretjič, večina surovin, ki so najpogosteje uporabljene v prehranskih dopolnilih, izvira izven Evrope. In s tem ni nič narobe, če ima podjetje vzpostavljen sistem preverjanja in sledljivosti surovin. Pa smo spet pri GMP.
• Izdelek vrhunske kakovosti. Če ta pavšalna trditev ni podkrepljena s certifikatom ali študijo, je brezpredmetna.
• Zaporedje sestavin. Pri hrani in prehranskih dopolnilih morajo biti sestavine navedene v padajočem vrstnem redu. Tisti, ki poznate priporočene vrednosti, merske enote in kemijske oblike, boste vedeli, na kaj ciljam.
• Naravni izdelki. Spet prepogosto zlorabljena pavšalna trditev. Izdelek, ki vsebuje vitamine in minerale, je zelo redko naraven. Določene vitamine in minerale se sicer da dobiti iz 100% naravnega vira, a so le-ti mnogo dražji od sintetičnih. Pri tem pa njihova cena ne odtehta kakovosti.

Marketinških besedičenj je na tem področju še veliko, a naj bo za potrebe ozaveščanja tokrat dovolj. Upam, da sem vam s konkretnimi pojasnili vsaj malce odprla oči, da se boste uspeli upreti senzacionalnim trditvam in »lepim obrazom«. Najboljši nasvet, ki vam ga lahko dam, je: dvomite v vse. Pri čemer pa vseeno ne spreglejte pomena uravnotežene prehrane. Več o tem, katera dopolnila je smiselno jemati, najdete v tem članku.

Za konec bi poudarila še to, da so vse trditve, ki jih oglašujejo podjetja, preverljive. Stroka, ki dela v interesu javnosti, vam mora biti vedno na voljo za odgovore. Tako kot tudi podjetja, ki nimajo ničesar skrivati. Pri slednjih je včasih kakšna trditev sicer stvar poslovne skrivnosti, a če je teh »skrivnosti« preveč, oziroma če odgovora sploh ne dobite, veste koliko je ura. Če imate še kakšno vprašanje, ki bi ga bilo smiselno dodati v ta prispevek, ga zapišite spodaj v komentar. Več glav, več vprašanj, več odgovorov. 😉